OB JEZERU BLIZ TRIGLAVA

Pozdravljeni!

Pošiljam Vam končno poročilo o presaditvi rastja na Jezeru Jasna v Kranjski Gori.

V priponki Vam pošiljam oceno :

- OCENA POSEGA V HABITAT VODNEGA IN OBREŽNEGA RASTJA JEZERA JASNA 

in poročilo :

- IZVEDBA IN POSEG

V HABITAT IN PRESADITEV VODNEGA IN OBREŽNEGA RASTJA JEZERA JASNA.

Upam da v procesu zbiranja naslovov prejemnikov poročila nisem koga izpustil in bodo vsi, ki naj bi prejeli poročilo to tudi dobili, drugače se že v naprej oproščam. Sicer pa prosim da v vednost podate tudi ostalim.

Pozdrav,

Greetings,

Primož Juvan

B.Sc.Eng. Aeronautics
Photography
Landscape Design 

Arborist

IZVEDBA IN POSEG

V HABITAT IN PRESADITEV VODNEGA IN OBREŽNEGA RASTJA

JEZERA JASNA

Izvajalec:

Primož Juvan

Poduda s strani aktivnega člana Kulturnega Društva Hudi Grad

Poročilo pripravil:

Primož Juvan, B.Sc.Eng.

Kulturno Društvo Hudi Grad

Slomškova ulica 15

SI - 1000

Ljubljana

Slovenija

EU

Kranjska Gora, 31. maj 2019

Presaditev jezerskega rastja na Jezeru Jasna v Kranjski Gori

Časovnica in izvedba dogodkov glede presaditve rastja

Presaditev jezerskega rastja je bila izvedena glede na:

Ocena Posega v Habitat Vodnega in Obrežnega Rastja Jezera Jasna, Dr.Jože Bavcon in Mag.Blanka

Ravnjak, Botanični vrt Univerze v Ljubljani.

Presaditev jezerskega rastja je izvedel Primož Juvan, B.Sc.Eng., aktivni član Kulturnega Društva

Hudi Grad. Pobuda za presaditev rastja je prišla v mesecu aprilu 2018, glede na znana dejstva, da se

gradi nov pomol in plaža za kopalce na severnem delu jezera. Zato so se sprožili postopki za možnost

presaditve. Vzpostavljen je bil kontakt z Županom Kranjske Gore, Janez Hrovat. Vzpostavljen je bil

kontakt z Zavodom Repulike Slovenije za Varstvo Narave, izpostava Kranj, Davor Krepfl,

univ.dipl.inž.gozd.. Več časa je bilo potrebno za dejanska dejstva in zahteve glede rastja na jezeru.

Sledila je zahteva s strani ZRSVN za oceno stanja in možnosti presaditve, s strani botanika. Opravljeni

so bili ogledi s predstavniki ZRSVN. Nekaj časa sem potreboval za vzpostavitev kontaktov z ustreznim

botanikom. Na koncu sem uredil sestanek in sledilo je sodelovanje z že znano stranko Botanični Vrt

Univerze v Ljubljani, Dr.Jože Bavcon in Mag.Blanka Ravnjak. Sledil je ogled botanikov na jezeru.

Prišla je izdaja: Ocena posega v habitat vodnega in obrežnega rastja Jezera Jasna. Zatem so stranke v

postopku urejale ustrezno papirologijo. O izvedbi sem obvestil Gospodarja Ribiške Družine Jesenice,

Gregor Pintar, in Direkcijo Republike Slovenije za Vode, Urban Ilc, Sektor Območja Zgornje Save.

Nato je prišel ustrezen čas za presaditev rastja. Sledila je izvedba presaditve rastja. Po določenem času

se je prekontrolirala uspešnost presaditve rastja. Zatem je sledil končni epilog in kontakt z ZRSVN,

Davor Krepfl, univ.dipl.inž.gozd. in Občino Kranjska Gora, o izvedbi in predaji presajenega rastja na

novi lokaciji. Sledi končno poročilo.

Dejstva in problemi na Jezeru Jasna

Pred presajanjem se je nivo vode predčasno na zapornici pri izpustu iz jezera znižal. Odstranjena je

bila guma z leseno prepreko, ki omogoča dvig gladine jezera za dodatnih cca 35 centimetrov. Pri tem je

večji del travišč na jezeru prišel ven iz vode. Dostop v jezero in delo v jezeru je bilo tako olajšano.

Dodatnega prekopa in izpusta jezerske vode z moje strani ni bilo potrebno izvesti. Pokazalo pa se je

več problemov in dejstev.

Sočasno so se v Pišnici izvajala dela praznitve bazena pred elektrarno. Dela se izvajajo ponavadi v

dolžini vsaj enega meseca. Še posebej povdarjam najbolj ključno dejstvo, da pri tem posegu prihaja do

premočne poglobitve bazena vsakokrat, ko se izvaja ta ukrep in izkop se izvaja dolžinsko predaleč od

elektrarne, dlje od stičišča obeh Pišnic in celo v Malo pišnico, ki je zaščitena. Povdarjam da je tu

potrebno striktno določiti odmike do kam je dovoljen izkop in na kakšno globino se izvaja izkop in ne,

da se to izvaja napamet brez kakršnekoli kontrole! Slika 3. Jezero Jasna _ vodni tok, slika kaže

dejansko stanje izpred par let in z modrimi pikami označeno trenutno stanje vodnega bazena, ki

nakazuje nekontrolirano nižanje nivoja vode in odkopa materiala na celotnem področju. Naključni

sprehajalec ne vidi 100 metrske razlike v odkopu materiala, še težje oceni globino izkopa. Tukaj

posledično prihaja do nižanja nivoja jezerske gladine, ker podtalna voda v jezeru pod tlemi, začne

zaradi izkopa že odtekati ven in se tako gladina jezera vsakokrat niža, pod kritični nivo jezerskega

rastja na jezeru. To se je še posebej opazilo sedaj, ko smo že odstranili leseno prepreko na izpustu, voda

pa je vsak dan še dodatno nižala vodostaj. Tu bi bilo potrebno sprejeti nujno strikten ukrep s strani

ustreznih organov, glede izkopa materiala na bazenu. Do kakšne gladine se ga lahko vsakokrat izvede,

elektrarni pa podati dejstvo, da je izkop potrebno izvesti večkrat in po manj izkopanega materiala,

seveda, ko ribe ne drstijo v reki!!! Dejstvo je, da se izkop izvaja nekontrolirano, brez omejitev in

določil in ustreznih inšpekcijskih organov. Zelo čudno glede na to, da je elektrarna na meji

Triglavskega Narodnega Parka. Sama narava je že dvakrat poskrbela, ko je prišlo obilno deževje lani

jeseni in letos spomladi, da posledice na jezeru niso bile hujše. Treba pa je povdariti, da v primeru, da v

tem času pa ne bi bilo obilnega deževja glede na dejanske temperature ozračja, bi glede jezerskega

rastja in živeža lahko prišlo tudi do katastrofalnega odmrtja. Še posebej povdarjam ključno dejstvo, da

je to kritično za enakokrile in raznokrile ličinke kačjih pastirjev, saj se vsa travišča in živež v njih

začenjajo sušiti, ker pridejo nad nivo jezerske gladine za predolgo obdobje, tudi več kot 14 dni!!!

Presaditev rastja na nadomestno rastišče

Začetek del se je pričel 29. marec 2019. Trajanje presaditve in ostalih del z moje strani 14 dni.

Okvirno ocenjujem, da se je presaditev rastja v lagune južnega dela obale prvega jezera izvedla

količinsko v cca 1/3 celotnega rastja s severnega obalnega pasu. Končna ocena uspeha presaditve

jezerskega rastja je glede na trenutno stanje 75%+ vsega preseljenega vodnega rastja.

Od tega glede na razpoložljiva sredstva, ki sem jih imel v času presajanja in glede na zaplete s

strankami v postopku, ovire in pred dogovorjena dejstva, je bil to maximum, kar sem lahko dosegel s

strankami v postopku, v korist narave, na samem kraju. Sepravi narava je še vedno zadnja. Sredstev za

naravo ni, oziroma se jih oklesti na minimum. Čeprav vzporedno tečejo miljonski projekti. Jaz to

ocenjujem kot slabe sosede narave, na katerih bodo ti gradili svoj uspeh.

Fotografija 1.: Presajeno rastje v lagunah na nadomestnem rastišču

Presajanje in ostala dela na obali so se izvedla v sklopih in glede na izvedene korake. Glede

rastlinskih vrst in živalskih vrst na jezeru je z zelo toplim spomladanskim vremenom in posledično

višjo temperaturo jezera v tem času, je že prišlo do začetka nove rastne dobe travišč in zato je bilo tudi

nemogoče razpoznati vrste rastja. Prišlo je prav tako do pričetka razmnoževalnega obdobja pri

dvoživkah. Pri posegu sem bil v kontaktu s predstavniki Ribiške družine Jesenice, ki so bili ves čas

prisotni in kontrolirali nivo vode na jezeru. Na dan pričetka posega v jezeru so tako polovili mladež v

traviščih in ga preselili v drugo jezero. Kar smo odkrili žabjih mren v traviščih po jezeru so

predstavniki ribiške družine pobrali še te, ki smo jih nato namestili v začasna dva bazenčka pod most,

da so ostali delno zasenčeni do ponovne polnitve jezera na pravi nivo gladine jezera. Ostale mrene pa

sem prestavil nazaj v globjo vodo, kjer so zaradi znižanega vodostaja ostale na suhem. Polovil pa sem

še ostale izgubljene žabe in jih prenesel na nadomestno lokacijo v rastje. Seveda je na škodo narave pri

tem našem početju nastala tudi kolateralna škoda.

Pri presajanju rastišča sem se držal ključnih napotkov glede procesa prestavljanja rastlin. Tako se je

rastje zajelo skupaj z muljem in rastišče se je spodrezalo s pomočjo žlice kopača. Zato sem naključno

izkopaval travišče na različnih delih severne obale, da bi ohranil različne vrste rastja, kot je vidno na

sliki 2. Jezero Jasna _ presajeni deli rastja, v različnih barvnih odtenkih. Uspešnost ohranitve vseh vrst

bo vidna v času od junija dalje, po cvetenju in razpoznavi presajenega jezerskega rastja. Med

presajenim rastjem pa sem vsekakor poskrbel, da se je vmes presadila tudi avtohtona vrsta vrbe - Salix

Eleagnus, rumeni deli, fotografija 5. in moder del presaditve slika 2., fotografija 6.. Travišče pa se ni

izkopavalo na tistem delu, kjer se je vedelo da raste tujerodna vrsta trstike.

Slika 2.: Jezero Jasna _ presajeni deli rastja

Glede na dejansko stanje projekta je investitor kril za tri žlice kopača, ki smo jih kot prve direktno s

kopačem prepeljali na prvi svetlordeči del slika 2., fotografija 7., kjer se je rastje vsidralo v prvi laguni

od zahoda proti vzhodnem delu južne obale prvega jezera. Načrt je bil nato uporabiti gradbeni pontun z

obale drugega jezera in ga prestaviti v prvo jezero. Pri izkopu bi kopač odlagal rastje na pontun,

katerega bi prepeljali na drugo stran in tako bi potem jemal rastje in ga presajal na novo lokacijo. Pri

poizkusu dviga pontuna se je izkazalo, da je pontun pretežak za direktni dvig in preslabo povezan med

seboj z lesenimi oporami, ker je z dveh delov. Zato smo to opustili. Pri drugem izvajalcu na objektu

sem uspel zato hitro pridobiti nadomestni traktor s traktorsko prikolico. Tako se je izkopano travišče

odlagalo na traktorski prikolici, traktorist pa je nato prepeljal rastje na drugo stran jezera, kjer sva ga

vložila v laguno, kot so to dopuščala drevesa okoli lagun. To smo izvedli 5x. Vmes pa smo s kopačem

preselili še eno vrbo z delom trav, na vzhodni del obale pri mostu ter dodatno zaščitili obalo proti

vstopu v zadnji del trsja modri pas slika 2., fotografija 6..

S presajanjem sem zato začel vidno v zelenem pasu na sliki 2., skrajno jugovzhodni del južne obale.

Tukaj je bila laguna najbolj izpostavljena soncu in sem zato s presajanjem začel na tem delu. Pri

presajanju sem uporabil manjšo lopato s katero sem razsekaval dele travišča na manjše konce, da so bili

po teži primerni za razporejanje po laguni. Zraven sem za transport uporabljal vodo in deli travišč so se

po laguni selili lažje. Pri sestavljanju delov travišč v celoto sem uporabil naravne materiale: lesene

veje, posušeno travo s travišča, mulj, pesek in kamenje, fotografija 10.. Po dveh dneh dela sajenja in

usidranja rastja, se je pokazal vodni tok slika 3. Jezero Jasna _ smer vodni tok, v odnašanju mulja s

koreninskega sistema travišč, ki so bili že posajeni na nadomestni lokaciji. Naslednji korak je bil zato

izvedba utrditve rastja po zunanji strani rastja proti globini jezera in notranji proti obalnemu pasu. Ribji

mladež je bil v presajenem rastju viden že drugi dan po umestivi v laguno v novih pogojih, prav tako

sem sem prenesel polovljene žabe s severnega dela. V presajenem rastju pa sem med presajanjem

opazil tudi mladice raznokrilih in enakokrilih kačjih pastirjev. Na koncu sem dobil v uporabo še manjši

kopač drugega izvajalca za uro, da sem rešil prepotopljeno rastje, ki ga sam ne bi uspel razsekati in

potegniti iz globoke vode v laguni, ki se je pri vložitvi potopil pregloboko. Zraven pa je nato s kopačem

še z muljem iz globin utrdil, še vse zunanje strani robov rastja proti globini jezera po celotni dolžini,

fotografija 9.. Tako se je v končnem zaščitilo rastje še proti vodnemu toku.

Slika 3.: Jezero Jasna _ smer vodni tok

Ostali izvedeni ukrepi in utrjevanje obale na jezeru

Glede na podlago ostalih ukrepov pri prenovi severne obale, sem poskrbel tudi za del izvedbe le teh.

Pri poglobitvi jezerskega dna na severni obali, kot je vidno v modri barvi, na sliki 4. Jezero Jasna _

spremembe severna obala, in utrjevanja obalnega dela v pasu rdeče barve, se je preostali mulj, ki je

ostal globje pod odstranjenim traviščem, izkopal v globini 0,5 metra do 1 metra glede na oddaljenost od

obale. Znižalo oziroma poglobilo se je dno jezera, za boljšo pretočnost jezera. Ves ta izkopani materijal

mi je kopač sproti nasuval nazaj na del kjer raste avtohtoni rdeči bor - Pinus Sylvestris. S tem sem

izvedel predlagani ukrep, da se koreninskemu sistemu bora omogoči, da ni več v direktnem stiku z

vodo, mulj pa se je prestavil pod celotno krošnjo v jezero v obliki polkroga, kot je vidno v zeleni barvi

na sliki 4.. Nivo nasutja v jezero se je dvignil na približno višino obalnega pasu v najbolj izpostavljeni

in oddaljeni legi jezera od debla, pod krošnjo. Tako je tam višina novega nasutja cca 1,5 metra. Direktni

stik korenin ob deblu bora z vodo se je prestavil stran v radiju cca 7 metrov v jezero. Ta del nove obale

se je naknadno po parih dneh sam zadostno osušil in utrdil. To nasutje je skrito pod novim pomolom.

Ob skali s kipom zlatoroga sem prav tako s pomočjo kopača odstranil primerek avtohtone tise - Taxus

Baccata, ki se je presadil na novo lokacijo s severozahoda objekta na severovzodni del objekta pred

vkopano cisterno, kot je vidno v vijola barvi na sliki 2..

Slika 4.: Jezero Jasna _ spremembe severna obala

Utrditev severne obale se je pokazala za nujo, saj je na obeh delih kazalo na izpodjedanje obalnega

pasu v severovzhodnem delu obale in prav tako v severozahodnem delu, kar se vidi na desnem

betonskem izlivu iz jezera, kjer je razpoka. Zato sem tam izvedel ukrep s pomočjo kopača in smo

nasuli sveže izkopan pesek iz bazena pred elektrarno in dodatno z žlico kopača in gosenicami utrdili

oba dela, kar se vidi v pasu rdeče barve na sliki 4.. Glede na smer vodnega toka, pa sem kopaču dal

nalogo da utrdi tudi novo nasutje pod borom, s severovzhodne strani nasutja v jezero, zaradi bodočega

spodkopavanja terena in lepše izvedbe pretočnosti, kar se tudi vidi v pasu rdeče barve na sliki 4.. Na

mikrolokaciji je zato sedaj prišlo do delno drugačnega vodnega toka okoli novega nasutja pod borom.

Glede nadaljnega pilotiranja novega pomola sem povdaril smernice za zabijanje pilotov okoli

obstoječega bora, Da se neposredno okoli ne pilotira pilotov zaradi koreninskega sistema v radiju vsaj

2eh metrov, ampak se stebre položi neposredno na vrh zemlje z možnostjo manjših vodoravnih

betonski sidrišč. Da se spodaj pri deblu pusti odprtino na pomolu široko v radiju do 0,6 metra okoli

debla. Tekom prenove severnega obalnega dela, se je zadnji dan mojega dela zgodila delovna nesreča.

Škoda je na strani narave. Z novim kopačem in orodjem za pilotiranje s strani izvajalca, ki čisti bazen

pred elektrarno, so preizkušali pilotiranje pilotov na jezeru. Pri nepravilni nastavitvi hidravličnih cevi

na orodje za pilotiranje je prišlo do odtrganja glavne hidravlične cevi in izlitje celotne hidravlične

tekočine v tla pred jezerom. Šlamparija!!!

Izvedeni ukrepi na jezeru v fotografijah

Fotografija 5.: Rumeni del _ presaditve

Fotografija 6.: Modri del _ presaditve

Fotografija 7.: Svetlordeči del _ presaditve

Fotografija 8.: Lagune med koreninskim sistemom obrežnih dreves po presajenem rastju

Fotografija 9.: Podvodna rešitev presaditve proti globini

Fotografija 10.: Podvodna rešitev presaditve z uporabo naravnih materialov

Zaključna dejstva in mnenja

Uspel sem vzpostaviti zdrav odnos z Zavodom Republike Slovenije za Varstvo Narave, ki je na

koncu pristalo v idejo presaditve in moje početje. Zraven sem uspel v projekt pripeljati uglednega

profesorja Dr.Bavcona in raziskovalko Mag.Ravnjakovo. S predstavniki Ribiške družine Jesenice pa

smo rešili tudi del živeža na jezeru. Na koncu je to z moje strani voluntersko delo v korist na strani

našega Kulturnega Društva Hudi Grad v korist narave, za glas tistih, ki ne govorijo - živali in rastje,

neplačano od katerekoli stranke v postopku, v korist Občine Kranjska Gora in Turizma Kranjska Gora.

Vsi ukrepi niso bili izvedeni. Čeprav je bila vsa mehanizacija že na terenu, bi lahko brez problema

lahko izvedli še vsaj par koristnih posegov na jezeru. Posegi niso bili izvedeni zaradi situacije s

strankami v postopku. Občina Kranjska Gora ni sodelovala pri posegih. Sam sem bil osebno na občini,

a je občina zavrnila poseg. Ostalo neavtohtono rastje in okolica objekta investitorja ni bila v moji

domeni. Če bi bile stranke v postopku pozitivne do predlaganih ukrepov, bi brez problema izvedel še te

ukrepe.

Sledi mnenje za dodatne nujne posege s strani občine

Slika 11.: Jezero Jasna _ drevesna situacija

Nujna je postavitev lesene ograje po liniji pred lagunami na severni strani polotoka, kamor sem

presadil jezersko rastje. To je edini varen del jezera poleg vzhodnega trstičevja, da se živali tu lahko še

varno umaknejo na mir in počitek. Fotografija 8. Lagune med koreninskim sistemom obrežnih dreves

po presajenem rastju, kjer je videti race med počitkom. Potrebno je naravi dati tudi nekaj nazaj, ne da

samo jemljemo. Nič manj ne bo prostora za turiste, če se primerno zaščiti še del za nadaljnji razvoj

živeža na jezeru. Tako bomo dobili večjo vrednost jezera in pokazali turistom, da so tudi takšne zahteve

vredne obiska jezera. S tem se prepreči dostop ljudem v lagune in ta del jezera, ampak še vedno ostane

na voljo za opazovanje. Predvsem tu in na delu trstičevja je nujno postaviti opozorilne table, ki

opozarjajo na živež v jezeru, ki se ga ne moti in da ni dovoljeno metanje kamenja v jezero!!! Posebej

pomembno za zimski čas, da se pri nastanku ledu na jezeru ne bo pojavljalo kamenje in bo omogočeno

varno drsanje. Opozorilne table pa bi bilo potrebno postaviti še tudi na vstopnih delih okolice jezera in

to čimpreje! Pojavlja se nareč da kamenje leti tudi v ribe in race, ki živijo na jezeru! Opazil pa sem tudi

že puljenje presajenega rastja.

Kar se tiče belih gabrov Carpinus betulus vidno v zelenih trikotnikih slika 11., na polotoku med

obema jezeroma, predlagam ukrep, da se okoli vsakega gabra v radiju po dveh metrih od debla

izkoplje s kopačem krožni izkop v radiju metra in pol, v globini 0,5 metra in se notri nasuje dobro

humusno zemljo, zgoraj pa se krožno doseje trava. Tako bo vsaj delno izboljšan pogoj za rastje teh

dreves.

Kar se tiče tujerodne povešave vrbe Salix x babilonica, kjer jih trenutno uspeva 5 komadov vidno v

rdečih x-ih slika 11., pa je predlagani ukrep odstranitve te vrste v celoti. Rastejo na meji Triglavskega

Narodnega Parka in so tujerodne vrste. Nadomesti pa naj se jih z vrsto avtohotnega macesna Larix

decidua ali avtohtone vrbe Salix eleagnus, kot je to predlagano v Oceni posega v obvodni in vodni

habitat, saj sta obe vrsti avtohtoni in idealno uspevata na peščeni podlagi.

Predlagam ukrep za prestavitev vseh odtokov iz cestnega telesa, ki odtekajo sedaj direktno v jezero.

V naslednjem letu ob prenovi parkirišča in okolice na objektu pred Jezerom Jasna, naj se vgradijo nove

odtočne cevi in se speljejo v reko za izpustom jezerske vode. Enostavno z ekološkega vidika ne morejo

biti več speljane v jezero direktno, kot je to izvedeno sedaj. Saj tako odtoki še dodatno obremenjujejo

kakovost vode in vplivajo na oporečnost jezera, v zimskem času pa priteka še sol. Glede na to, da je

jezero kopalna destinacija za turiste, se direktni odtoki s ceste v jezero ne spodobijo več. Enostavno

mora iti razvoj tudi v to smer!

Kar se tiče ostalih zasaditev na jezeru predlagam zasaditve z avtohtonimi sortami kot so izražene v

tujem jeziku “Wild Service Tree” ali gozdne sadne sorte, ki pomagajo preživeti vsem živalim, ki nas

spremljajo v okolju. Največje bogastvo bo občina dobila, ko se bo začela zavedati avtohtonih sort in

njihove pomembnosti. To pa bo tudi najlepše darilo za tiste, ki prihajajo za nami.


OCENA POSEGA V HABITAT VODNEGA IN OBREŽNEGA

RASTJA JEZERA JASNA

Naročnik:

Mesojedec in partnerji d.o.o.
Vodovodna cesta 92a
1000 Ljubljana

Oceno pripravila:
Dr. Jože Bavcon, vodja vrta
Mag. Blanka Ravnjak, raziskovalka
Botanični vrt Univerze v Ljubljani
Oddelek za biologijo
Biotehniška fakulteta

Ljubljana, 3.10.2018

2

Prestavitev rastja na nadomestno rastišče
V letu 2018 je ob jezeru Jasna (Kranjska gora) predvidena prenova celostne podobe severne
strani jezera s pripadajočim objektom. Celostna podoba vključuje ureditev zelenice pred
objektom in obale, ki bi v nadaljevanju predstavljala tudi plažo za goste. Na mestu kjer bo plaža
namerava investitor urediti leseni pomol. Zaradi boljše pretočnosti vode je pod pomolom na
tem mestu bil predlagan ukrep poglabljanja jezerskega dna. Prav na mestu poglabljanja
jezerskega dna in vzdolž severne obale jezera pa se intenzivno razrašča vodno in obrežno rastje
(območje 1 na sliki 1). Ob poglabljanju jezerskega dna bi tako bili nujni tudi posegi v omenjeno
rastje. Na željo naročnika smo dne 24.9.2018 opravili terenski ogled severne zaraščene obale
jezera, opravili oceno stanja rastja in oceno potencialne presaditve rastja na nadomestno rastišče
ob jezeru, zaradi posegov na prvotno rastišče. Skupaj z naročnikom smo si ogledali lokacijo,
pri čemer nam je naročnik na licu mesta razložil do kam naj bi ukrepi segali in kakšni naj bi
bili.

Slika 1: Prikaz območja s prvotnim rastiščem (št. 1) in območja z predlaganim nadomestnim
rastiščem (št. 2)
Po pregledu rastišča obrežnih vrst na originalnem rastišču smo ugotovili naslednje rastlinske
vrste: največje populacije na omenjenem mestu imajo vrste Juncus inflexus, Carex flava in
Carex randalpina. Na enem izmed mest je tudi manjša populacija vrste Glyceria maxima,
medtem ko se med šaši skorajda plavajoča v vodi pojavlja še vrsta Peplis portula. Mestoma se
med šaši pojavljajo še manjši primerki Salix eleagnus. Ocenili smo, da bi se lahko rastje s
prvotnega rastišča uspešno prestavilo na nadomestno rastišče. Kot najprimernejše smo ocenili
mesta na južni strani jezera (območje 2 na sliki 1). Prestavljeno rastje bi se namestilo v manjše
lagune, ki jih s svojim koreninskim sistemom tvorijo obrežna drevesa (slika 2 in 3). Njihove
korenine, ki segajo v vodo, bi tako omogočile zasidranje šopov prestavljenih rastlin in
preprečile njihovo odplavljanje. Rastlinski šopi, se bodo tako hitreje zopet ukoreninili v mulj.
Na mestih z nadomestnimi rastišči priporočamo na nasipu omejen dostop do vode, saj bodo na
ta način preprečene motnje ponovnega vraščanja rastlin v mulj. Dostop se lahko omeji z nižjimi
lesenimi ograjicami. Ključnega pomena za uspešno rast rastlin na nadomestnem rastišču je

1

2
1

3
proces prestavljanja rastlin. Predlagamo, da se na originalnem rastišču z žlico kopača zajame
jezerski mulj skupaj z rastjem (v mulju je namreč koreninski sistem) in se vse skupaj prenese
na nadomestno rastišče. To je potrebno narediti na podoben način, kot da bi na travni površini
rušo spodrezali in jo prenesli na drugo površino.

Slika 2: Nadomestno rastišče na nasprotni strani prvotnega rastišča.

Slika 3: Lagune med koreninskim sistemom obrežnih dreves, kamor se lahko namesti
preneseno rastje.

4

Ostali ukrepi in predlogi
Na severni obali smo opazili tudi primerek vrste Pinus sylvestris, katerega koreninski sistem je
že večinoma v vodi, kar se vidi tudi na slabši vitalnosti bora. Primerek se ohrani, vendar se mu
uredi manjši nasip, da korenine ne bodo v neposrednem stiku z vodo. Ob skali na kateri je kip
zlatoroga namerava naročnik urediti bolj varen dostop do kipa in manjši skalnjak. Na mestu
ureditve raste starejši primerek vrste Taxus baccata, pri čemer gre verjetno za sajen kultivar, ki
nima botanične vrednosti. Primerek se lahko presadi oz. odstrani, saj ni sestavni del tamkajšnje
flore. Prav tako je predlog, da se požaga delno posušeno drevo kultivarja rodu Tilia in smrekove
sušice. Tudi ostale smreke bo verjetno v prihodnosti potrebno odstraniti, saj je velika verjetnost
napada smrekovega lubadarja. Do nadaljnjega se zdrave smreke še pusti, potem pa nadomesti
s primernejšo vrsto za to območje – Larix decidua. Vsekakor pa bi bilo potrebno odstraniti
hortikulturen vrste (Forsythia, Weigela in druge), ki ne sodijo v ta koncept. Lahko se jih
nadomesti z našimi grmastimi predstavniki (Rhamnus falax, Amelanchier ovalis, Cornus mas,
Salix glabra, S. waldsteiniana, S. purpurea). Celotno podobo zelenice v bližini parkirišča
nekoliko moti pri nas neavtohtona vrsta Picea glauca (ena izmed tako imenovanih srebrnih
smrek), ki ne sodi v ta koncept. V prihodnosti bi lahko omenjen primerek odstranili, saj ni
ključen v tej parkovni ureditvi in nima velike vrednosti kot drevo. Je namreč še mlada in nima
kakšne posebne zgodovinske vrednosti nekdanje zasaditve.

Pred obnovljenim objektom želi naročnik posaditi drevesa, ki bi poleti senčila območje
namenjeno plaži. Predlagamo listopadno vrsto, ki bo poleti dajala dovolj sence, pozimi pa bo
zaradi listopadnosti dovolj svetlobe pred in v objektu. Kot vrsto predlagamo Salix eleagnus, ki
je na tem območju naravna in je prisotna že na ostalih brežinah jezera. S tem bi območje jezera
postalo zaokrožena celota in bi v celoti delovalo kot zelo naravno. Predlagamo tudi da se pred
objektom pusti naravni travnik, kar pomeni da se nanj ne zasadi prevelikega števila drevesnih
vrst. S tem bo še vedno dovolj sonca za uspevanje cvetočega travnika. Travnik se potem
vzdržuje na način, da se samo prekosi prehode. Dokončno se ga pokosi, ko semena dozorijo.
Seno se suši na mestu samem, kar omogoča raztros semen, hkrati pa daje dodatno vrednost
sonaravnega gospodarjenja. Zadnjo stran objekta želi naročnik z živo mejo ločiti od glavne
ceste in s tem zmanjšati vpliv ceste. Kot vrsto za zasaditev žive meje predlagamo striženo
Slika 4: Pinus sylvestris okrog katerega je potrebno
narediti tolikšen nasip, da korenine ne bodo več v vodi.

5
bukev- Fagus sylvatica. Vrsta je avtohtona in listopadna, kar pomeni da bo v poletnih mesecih
učinkovito senčila. Pozimi pa bo strižena kot živa meja še vedno dovolj učinkovita bariera med
območjem objekta in cesto. Priporočamo, da se živo mejo striže na 1,5 m višine in se jo
trapezasto oblikuje, tako da je spodaj širša stranica trapeza, zgoraj pa ožja.
Med parkiriščem in cesto se nahaja ozek pas zelenice, na katerem se prav tako predvideva
zasaditev z namenom ločitve območja parkirišča od ceste. Na tem mestu predlagamo zasaditev
z vrsto Pinus mugo, ki je prav tako že prisotna na teh prodiščih.
Po pregledu okolice jezera smo ugotovili, da je na nekaterih mestih zasajena Salix x babilonica
(povešava vrba). Glede na to, da je v sami okolici dovolj avtohtonih predstavnikov rodu Salix,
je bolje da se tujerodno povešavo vrbo odstrani, ker ne prinese dodane vrednosti na celovito
sonaravno podobo tega dela. Poudarek sajenja rastlinskih vrst naj bo na avtohtonosti saj se
območje jezera nahaja ob meji Triglavskega narodnega parka. Na sem nasipu, ki loči jezero
Jasna od novo nastalega jezera smo opazili posajene primerke belega gabra (Carpinus betulus),
ki glede na ekološke razmere tam hirajo (kar dokazuje tudi njihov videz. Predlagamo zamenjavo
z vrstami prilagojenimi za tamkajšnje okolje. Zopet bi bila zaradi celotne podobe
najprimernejša Salix eleagnus, oziroma če je želja po drugi vrsti pa so možne za zasaditev črni
gaber (Otrya carpinifolia) in mali jesen (Fraxinus ornus), ki dobro prenašata peščena tla, sonce
in sušo.

Slika 5: Primerke vrste Salix x babilonica (povešava vrba) je bolje odstraniti saj so neavtohtone
in v to zasaditev ne sodijo.

6
Slika 6: Slabo rastoči primerki belega gabra (Carpinus betulus), saj tamkajšnje okolje zanje ni
primerno.
Kontakti: