12.1
Spektakularni začetek poti se je začel kot konec, tako kot da smo se že od vseh poslovili, saj sva s Čemingwejem ostala sama na letališču in ni bilo najinega kontakta. Kot sva kasneje izvedela so me opazili zaradi norih adidask pa tudi liter viskija, ki sva ga spila na letu in par jointov niso pripomogli pri prepoznavanju, tako da sva prvo noč prespala v hostlu, šele naslednji dan pride Pepito in naju odpelje do Edgarja, ki vodi našo rezidenco rbnb.
Nisva čakala Izija križem rok teh par dni ampak sva pila rum, k nama pa so prihajali pepitovi tovariši iz dela in nama servirali dobrote, jasno za izdatno finančno protiuslugo. Yas je prodal joint za 100 eur. Ko so me že vsi svarili pred njegovim pohlepom, je prišel izy. Prav tako smo se na letališču zgrešili pa čeprav se poznamo in spila sva le liter ruma ob pomoči kameradov iz Kube.
Ekipa je popolna in pot se lahko prične. Najprej sem se znebil Yasa na poti iz prvega, kopanja ko sem mu razložil, da se ne vede nič kaj tovariško.
Flauta de Pan por Pan fanatico, gre za francosko bageto, ki jo je Čemingvej opazil v rokah domkendelna in kot fanatični ljubitelj kruha vprašal, kje se dobi kruh, saj Kubi primanjkuje pšenice.
Ležim v sobi brez oken v Havani. Legendarni Havani. Telo je utrujeno prav tako duh. Fanta se ne dasta, kot da sta iz jekla. Ura je ena popoldne in zvečer se igra v jazz klubu, kamor nas včeraj niso spustili zaradi gneče. Namesto tega smo zavili v sosednji disko club, kar pa je samo še poglobilo frustracijo, saj poleg drage vstopnine in mojitov, v klubu ni bilo nikogar. Prijela me je sveta jeza in opsoval sem celotno revolucijo ter fidela kaj jim dela. Socializem kjer izvijač ali objemka pomenita celo bogastvo ni človeka vreden sistem. Po drugi strani pa so cene smešno visoke. Vožnja s taksijem je dražja kot v san moritzu.
Ura je peti dan popotovanja. Novi prijatelji ki smo jih spoznali lepo skrbijo za nas, kot da se poznamo že celo življenje. Prijatelju Papitu sem dal dva para čevljev, po izpadu, kot znak odobravanja. Danes je rekel, da je mlajši sin navdušen nad supergami.
Večer 15.1.2019
Ekipa v nizkem startu. Na ulici se nekdo dere ibogain legal ali nekaj takega...noči se okoli pol sedme in vrste v izpraznjeih trgovinah se vijejo med razfukanimi hišami. Najbolj hecno je da me vsi kličejo komunista, ker se razburjam zaradi kontradiktorne situacije v kateri so se znašli socialisti. Hlastajo po denarju bolj kot najbolj zadrti kapitalisti. Čeprav jim infrastruktura razpada...in ne pomaga, da stane malo pivo v trgovini euro, če ga sploh imajo. Večina si nikdar ne bo mogla kupiti avtomobila ali zapustiti otoka a vendar so edine slike poleg znanih asov revolucije fotke chaveza, ki je poslednji, ki mu je po kubanskega vzoru uspelo razjebati svojo državo. Res je bolj ko Jebeš ljudi bolj te obožujejo. Sam sem mnenja, da bi to moralo delovati le pri ženskah...situacijo je približno taka, kot da bi nastavil Hitlerja za primarija porodnišnice v kibucu v tel avivu...
Gremo na jazz, to hudičevo iznajdo kapitalističnih Američanov.
17.1. Četrtek
Vožnja z busom je naporna skoraj kot je naporen socializem. Krenili smo na dolgo pot proti vzhodni strani otoka. Še nismo niti nekaj ur na poti in čaka nas se cela noč. Avtobus je klimatiziran, najprej na 22 stopinj, kar je bilo premalo, ker je nekatere že zeblo, tudi otroke, tako, da je kondukter pojačal na 23. Velika in presenetljiva razlika. Narava je bujna in brez plastike, prometa malo ali nič. Cesta široka.
Zadnjih nekaj dni v Havani je bilo izjemno aktivnih. Včeraj smo se odpeljali z mestnim prevozom v napačno smer in namesto na plažo prispeli v favelo. Še sreča da je večina kubancev belih, tako nismo izstopali. Berem knjigo motoristov Dnevnik in ne morem verjeti s kakšnim neumnim tekstom je faliranec uspel prepričati milijone. Upam, da se bodo ljudje že enkrat streznili in prenehali nasedati revolucionarnem, saj bo evolucija tudi tu kmalu pomedla s to deviacije. Nič ni za vedno in tudi Fidel ne!
Mi bo pa za vedno ostal v spominu včerajšnji sprehod mimo KAPITOLA, ki je mimogrede razpadajoča replika bele hiše ter pred njo bil povabljen na glasbeni jam z lokalci. Dobil sem aplavz mimoidočih.
Vsi si želijo iz otoka in mali papitito noče postati defetisticna slika svojega očeta, ki dela in dela in bo tako do smrti in nikdar ne bo videl sveta drugače kot na internetu.
Pinjacolada v plastenki, ki jo je pripravil Izi, je osvežilna. Kondukter pa je proti kraju vožnje v avtobusu poskušal poustvariti polarne pogoje, tako, da je kondenz tekel v potokih večina pa si je navlekla na se vse kar ni bilo v oddelku s prtljago. Čemi se je pokril s stolom.
18.1
Santiago, nekdo bi zopet lahko dejal, da je Kuba dobra dokler je slaba, a vendar je res, da si slabega nihče ne želi. Morda je to pomembno za turista, ki išče relikte zamrznjene v času, ampak za pilota, ki je naš gostitelj, prav gotovo ne. Nekoč je vozil miga 21, v Kirgizistanu, a ko se je vrnil na Kubo, mu ta ni dala niti propelerja. Pogovarjali smo se o frustraciji, pa o zakonskem življenju z ženo iz Ukrajine in zopet se potrjuje dejstvo, da je dobro, kar JE dobro! Z družinico vodi prelep rbnb, tudi za evropske arhitekturne standarde in res je, da če bi še kubanci prepustili vplivu botrov iz Miamija, bi bila arhitektura drugačna, bolj podobna kokakoli, kot pa španski starodavni estetiki, a ostali del države ne bi izgledal ko Dresden leta 45 in to z mnogo manj napora. Da tudi pilot je utrujen od konstantne revolucije...zdi se mi, da sem mu dal misliti ko sem rekel, da segrevanje ozračja povzročajo bleferji, ki se vozijo po elitnih krajih sveta in odvračajo pozornost, od resnih ekoloških problemov, kot je plastika na koralnem grebenu kjer sem se potapljal. Barakuda spečena na bojlerju na žerjavici, s pogledom na mesto je bila genialna.
20.1
Včeraj sem bil prvič napaden v boju na življenje in smrt. S šutko sem zadel orjaško iglo, ki je bila tako velika, da je najprej odplavala s puščico vred in sem ji moral slediti vedoč, da ne more biti daleč. Ko sem jo izsledil, je ležala na dnu, na pesku in me takoj prepoznala kot predatorja, ki ji streže po življenju. Poskušal sem jo se naprej izčrpavati in ko sem jo končno dohitel, še je v zadnjem poizkusu zakadila vame in me z odprtim gobcem poskušala ugrizniti v vrat. V zadnjem hipu sem uspel z drugo roko prijeti ost, ki je bila še vedno zapičena v njeno telo ter odbiti napad. V tistem trenutku se je snela tudi riba in nisem je več videl. Presenečenje je bilo toliko večje, ker je riba vedela nagonsko, da mora ciljati mojo vratno aorto. Vse je spominjalo na davno opisan epski boj na tem otoku. Nato sem precej uvidel, da se takim truplom namenjajo večje sulice. Zato sem poiskal manjšo ribo, a vseeno za jadranske igle med večjimi ter jo naciljal direktno v glavo. Pa smo jo imeli za večerjo. Po tem smo si s pilotom privoščili obilno količino ruma v mestu. In danes zato ne odhajamo na plažo, ampak si gremo ogledat najstarejšo hišo v celi Ameriki, ki jo je zgradil Diego Velasquez leta 1522.
Čemi pravi da je mozeg majčkeno aktiven....
Ogled jazz koncerta pred malostevilcno publiko, pa še to iz ameriške grupe, pilot Cesar je bil prvič na takem koncertu, medtem ko masa posluša debilni bend iz ragaton programom na glavnem trgu, kot da bi namesto sandovala poslušal atomik harmonik. Tudi tu bo kmalu počilo sva se na koncu strinjala oba. Kot v Bosni Kosovu itd. Sodobna brozga debilov preplavlja svet. Kot Slovenec Antonio ali igor, ki smo ga po naključju srečali popoldne v jazz klubu Iris in ki že 20 let živi v Santiagu. Vendar se je sam umaknil po mojem v debilni alkoholizem, saj tekoče govori osem jezikov, še ločuje z ženo, kirurgijo iz Kube, s katero ima 17 let staro hčerko in kopuje od uličnih preprodajalcev viagre za 10 cuc-ov.
21.1
Prispeli v Halgouin. Mesto bolj belo kot črno. Klima prijetna terasa fantastčna. Hokejaši ki vodijo hostel so navdušeni nad mojim znanjem španščine. Ura je dve in glede na naš tempo se že noči. Ne v kozmičnega smislu.
22.1
Obala Atlantika je bila Mila, malo dalje se je zaletaval v masivni zid celine s 30metrskimi valovi. Plaža je ponujala obilo. Nismo se dali zmesti ampak čez dan smo spili več kot čez noč. Tudi jastog čeprav polovičen je bil Ok. Ker smo kulturni se dopademo ekipi. Res je da represija do določene mere rojeva spoštovanje in ker nismo razvajeni Britanci imamo v zadnji komunistični državi sveta prednost, čeprav na kraju itak odtehta denar.
Država je polna modelov iz petdesetih. Od avtomobilov do pederastov med katerimi je Jadran zastopan obilno. Od Stipeta iz jelse, do Igorja iz benecije. Vsi pobegli fukači, pomešani s kanadcani, ki prodajajo zgodbe brez plačila.
S Čemingejem sva zaspala, jaz celo na stolu, medtem, ko je Izy izginil neznano kam.
23.1
Holguin je tipično atlantski mesto, kjer se vreme menja iz ure v uro. Nalivi in veter, tako, da se je težko pravilno obleči. Ponoči me je verjetno zeblo, saj sem se zjutraj zbudil s kašljem in motnimi očmi. Tudi grlo je rahlo otečeno. Gostiteljica nam je pripravila zajtrk, jajčka (petelini se zjutraj derejo skoraj na vsaki strehi) ki so tu osnova, z dvema fetama sira in putrom ter slanino in medom. Zraven pa sok iz njihovega sadja. Super bomba za žolčnika. Včerajšnji izlet na plažo je pustil posledice. Čaka nas cela noč na avtobusu.
Idealist che piše o jurizdikcijski civilizaciji. A je njegova zapuščina postregla z najbolj hecno juro, kar sem jih videl. Že Kanadčan je opisal, kako se prijaviš z žensko, na njenem domu, ali pa kupiš hišo in se ona prijavi pri tebi. Vendar če je v pol leta prijavljena na dveh naslovih, jo lahko vržejo v zapor. Včeraj smo videli kako to deluje v praksi. Na plaži je bil beli hokejaš s črnkinjo in pride policija ter začne preverjati papirje. Zgleda je bilo vse Ok. Ampak jura je pa jura.
Hokejaši so nam dali vetra, s čemingvejem trpiva za prehladom, ki sva ga staknila na močnem vetru, ki neprestano piha iz Atlantika. Zato se tudi imenuje Atlantska sapa. Serjem na skretu od lastnice, medtem ko pišem te vrstice
20 minut pred odhodom sedimo v hostalu in gledamo luno, ki crkuje od zgoraj navzdol. Tako je to blizu ekvatorja. Mimogrede smo pred dnevi doživeli tudi lunin mrk. In to na jazzu v santiagu.
24.1.2019
Trinidad. Na avtobusu smo spali udobno saj je bil na pol prazen. Razen najbolj neuglednega para, predvsem zaradi nje, je bila vožnja BP. Mesto kot da od ustanovitve nihče ni naredil ničesar. Vse razpada.
Atrij penziona pa je fantastičen.
Como langosta conquistadores progresamos en esta pais. 100 eur trije jastogi s prilogo in to v vaški faveli. Malo Mojitov in bucanerosov, ampak nič kaj tovariško. Pacifik je cenejši pa tudi Atlantik iz drugih kotov. Jutri gremo a caballos par monte za 15 po glavi. Pravkar je izy sral oziroma odlagal v moji sobi. Groza ker že šestič ta dan. Karibsko morje je postalo preko dneva rjavkasto. Srečali smo pet Slovencev, ki so verjetni počeli isto sranje.
Taxistka je vzela za svoje usluge 15. Na obali mi je naredilo Johna in Mažija. Rok pa je presegel dolgoletno dnevno povprečje in bil dvakrat v vodi-do pasu. Čemingwej ponavlja en in isti stavek v treh variantah. O kako ga bom zdele....odlomil (postelja, jastog, skret) in vedno zaključi z isto besedo mučos.
Tokrat se je Čemi odločil za šolo discipline, Tuš. Midva pa greva pogledat Trinidad brez tobaga.
25.1.2019
Internet je res na premog tukaj, kot piše v slikovitem komentarju pod edino sliko objavljeno na fbju. Mesto na zunaj zgleda kot stare gate potegnjene iz konjske riti, ampak navznoter pa kot hiše iz Monaka. Sedaj pa na konjičke...izlet je bil dober. Za 15 po glavi smo cel dan jahali do gorskega tolmuna, kjer smo se v babilonski družbi iz vsega sveta okopali in zopet kot pravi Slovenci spili največ. Bartender je rekel da so taki samo še Švedi in Rusi. Žena od našega vodiča je oblečena kot kmetica, a po izobrazbi pediatrinja. Intelektualci pomešani v maso, tako, da zgleda, da jih je več, kot stara udbovska metoda. Jedli smo odojka na kmetiji v družbi samih Italijanov, pa tudi dva nova Slovenska Mladiča sta se našla. Kasneje smo jih videli se enkrat na glavnem trgu, kjer se je zgodil absolutni pobeg pred realnostjo in to z dvema rumoma, v mojito osnovo.
27.1
Sinfuegos, mesto brez ognja, kjer se na ulici pleše salsa, kjer so v zalivu med tankerji parkirane križarke, kjer so stari kolonialni mogotci gradili hiše, tudi našo je zgradil tovarnar iz Barcelone. Lastnica je stara gospa, ki posluša instrumentalno glasbo, zato sem ji dal CD, ki ga je nemudoma predvajala. Večer je bil poln ruma. Zaspal sem na terasi in prijatelja sta me pokrila in odšla v mesto po še. Zbudil sem se sam , prijetna sapa mi je hladila pregreto telo, nekaj materiala pa sem zbruhal. Po spiralnih stopnicah sem poletel v posteljo, le s kolenom sem naletel na oviro. Ko sem si prelepil rano, da nebi pokrvavil postelje sem zaspal.
28.1
Po včerajšnjem peskanju na plaži smo že čez dan modrovali, da se zna zgoditi ciklon, pojavila se je tudi tromba in veter se je stopnjeval. Danes zjutraj pa izvemo da ja havano odneslo...ni elektrike, vode itd. We papirja ni, gospa sama pove, da bo še enkrat počilo.
29.1
Moram raziskati svet, da ga bom razumel. To si je rekel verjetno tudi Che. Vendar mislim da je preveč posploševal in poetično opisoval stvari, ki so le tako krute kot je kruto življenje. Sistem, ki deluje na naravnih zakonih a le ni krut, tako kot zna biti realnost, utopija ali tretja pot, ki je morda edini način za preživetje civilizacije. Ali kot bi rekel Slovenec, dve generaciji gradita, tretja ruši. Edgar pravi da se ni čas za revolucijo in pravi da se bodo stvari spreminjale počasi. Pravi tudi da je 25 milijonov turistov samo iz ZDA. Vendar je akviziter, ki nas je vabil za 50 Cucov na buena vista social club, sredi parka rekel da količina strmo upada. Torej neke vrste evolucija po edgarjevem mnenju. Kar je vsekakor bolje. Ležim v domačem objemu edgarja. V svoji postelji v Havani. Ura je dve zjutraj in s fantoma smo spohali tako edgarjevo dobroto da sem čisto Bled in pišem vse kar se spomnim od dneva. Tudi Italijana smo pobrali, saj je zaradi tornada, najmočnejšega po 48 letih, bila prekinjena vsa avtobusna dejavnost. Tako da so nam vrnili skoraj veš denar za karte in smo najeli taksi. Šef avtobusne postaje me je, ko sem tretjič vstopil v pisarno skoraj vrgel ven in nahitro pribelezil nekaj iz pasoša. Ja se te dotakne vse tukaj.
Ob 14:30 Čakamo pred restavracijo ki je v bližini stanovanja nestrpnost je v zraku. Restavracija je polna a poceni.
Po prijetnem druženju s Papitom in tamalim smo spili nekaj ruma skadili partenasa in jointe sedaj pa progresamos proti stari Havani. To pišem med hojo. Kupili smo se pijače in Izy jo je namešal. Papito je vprašal kaj delam, pa sem mu rekel da hodim z njim in tamalim in pišem Dnevnik. Raje bi sicer gledal naokoli, kar bom ravnokar storil.
Placebo deluje bolj kot bi si lahko mislil.
Obvladando pocasando
Šest je bolj praštevilo od praštevila.
Pipe na wcjih so zato da si prej umiješ roke in ne potem.
Vsak doseže svoje dno nekateri parkrat.
Pancakes torta, ali stilska oznaka.
(hoja po Habani v dokaj delirčnem stanju zaradi 4 flaš ruma, ponoči, ob soju šibke svetlobe, ki se razlega iz lokalov na mokro prescane ulice po dežju). Vsi smo svinjsko pijani)
Sreda 30.1
Zamudil na sestanek. Zakaj se zgovarjam za stvari, ki vem da so nedosegljive.
Ko smo se vrnili domov sva z izyjem popadala v globok spanec, medtem ko je ob prihodu Čemingwej globoko spal in smo ga kar nekaj časa budili predno nam je odprl.
Res prejšnji večer je za anale.
1.2.2019
Zvezda repatica je strmoglavila v morje...pijemo v hotelu bucanero in gledamo turkizno morje. Tempo zadnjih dni...je upadel po brutalni noči...danes papito časti večerjo pri njem doma.
2.2.2019
Končno sem našel signoro Isabel, menedžerko in ji predal cdje. Dobili smo se pri njej doma. Postregla je s kavo in rekla, da bo poizkusila povabit blue Train na Kubo. Rekla je da sem dobro igral.
Včeraj je bila večerja res dobra, sicer piščanec in riž kot vedno, ampak okusno pripravljen, nato pa rum in salsa. Videl sem ljubezen in srečo, za katero ni treba potovati ali imeti denar(relativno). Papi je srečen mož. Ima lepo ženo in dva sinova, z babico vred živijo v mali hiši v Havani.
Danes Izy odhaja...
3.2.2019
Včeraj šla na koncert buena vista social klub. Vstopnina 30 cuc po glavi. Zopet so naju poskušali lupit s cenami a se nisva pustila. Po prigovarjanju modela iz ceste sva zavila v neko restavracijo, ki naj bi bila poceni. Nato je prosil se za plačilo in Čemi mu je dal en cuc. Potem pa natakar brez cenika poskuša zaračunati za pivo in mojito 8 Cucov. Rekel sem, da nisva nora, plačala sva pet in šla. Niso tekli za nama.
Sedaj z Osmailom čakam na prebujenje Čemingweja. Plan je odhod na plažo. Ura je 11.
Sredi dneva vodiva najači žur v Havani Edgar je prinesel gonjo cemungwey pravi mucos osnovno misel sem pa pozabil ampak na štedilniku gori olimpijski ogenj
Kemiki celga sveta nas fukajo, kje se kadi čisti tobak čista ganja ampak v računu od elektrike...bolni kemiki. Smart čemingwey.
Ob štirih smo po litru ruma zapustili flet.
Ujel sem njihov korak. Dežela ritma, nič jim ne more do živega. Ritem je motorično gibalo življenja. Čearli Čepin je v vsaki restavraciji.
Če bi bil jaz predsednik Slovenije bi nemudoma uvedel trgovino s Kubo. Tanker iz rogaške kozarcev, ker dobiš pijačo šele ko se sprostijo kozarci v lokalu. Pač pa izvažamo glasbo in tobak, s Čemingwejem na kubo sicer v majhnih količinah ampak to je težje kot izvoz peska v Saharo.
Položnica za elektriko znaša 1euro za mesec, plin je zastonj energijska podhranjost Evrope, ali debilizem Danske se kaže v tem , da pilot ni smel vključiti klime zaradi debilnih predpisov EU, ker se ne sme 5 minut pred letom, medtem tu laufa klima cel dan za cel mesec. Tesla je dal elektriko vsem, ampak liberalci Amerike in Evrope nas jebejo v glavo.
Klub vsemu ostajava v fletu ...
4.2.2019
Zopet smo se ga napoili. Zadnji dan potovanja. Ostala sva ob desetih. Jutri bova ob tem času že v Torontu.
5.2
Ob štirih sva bila na letališču. Edgar je ustavil prvi avto, ki je prišel mimo. Dan sva preživela v lutanju po Havani. Kubanec, ki naju je opazoval kako gledava odtok, ki teče iz hiše na pločnik, je rekel:"Havana is a fucking mess, but good mess". Orev and out.
Ni komentarjev:
Objavite komentar