Makarska Jazz Fest

S Tedi Spalato:
Poznati splitski kantautor, skladatelj i instrumentalist Tedi Spalato peti dan Makarska jazz festivalu donio je smiraj i darovao domaće note. Uz vokalnu pratnju Sanje Mlinar Marin koja mu je parirala i u duetima snažnom glazbenom doživljaju pridonijeli su i Goran Rukavina, Gregor Ftičar, Miha Hawlina, Damir Rakić te Žiga Kožar.
https://www.makarsko-primorje.com/?p=139708

https://makarska-danas.com/foto-video-posljednji-dan-jazz-festivala-tedi-spalato-raspjevao-publiku-hitovima-veceras-zatvaranje-uz-darka-rundeka-i-hrt-jazz-orchestra/

ReCover

V Slamiču

sreda, 6. november, 2019 ob: 20.00

RENATA SABLJAK & GORAN RUKAVINA KVARTET

"Evergreen, pop, soul, jazz, šanson"

Renata Sabljak – vokal

Miha Hawlina – saksofon

Marko Petrović – klavir

Goran Rukavina- el.bas

Žiga Kožar– bobni

https://www.slamic.si/napovednik-koncertov/

Rec.Over

Sobota 12.10.2019 v Slamiču.
Zasedba:
Aleksandra Čermelj
Miha Hawlina
Goran Rukavina
Žiga Kožar
Erik Marenče

Sobota 19.10.2019 v Slamiču.
Zasedba:
Goran Rukavina
Miha Hawlina
Žiga Kožar
Andraž Mazi

Hoodieman

CHE GA VERO IN CHEMINGWAY

12.1

Spektakularni začetek poti se je začel kot konec, tako kot da smo se že od vseh poslovili, saj sva s Čemingwejem ostala sama na letališču in ni bilo najinega kontakta. Kot sva kasneje izvedela so me opazili zaradi norih adidask pa tudi liter viskija, ki sva ga spila na letu in par jointov niso pripomogli pri prepoznavanju, tako da sva  prvo noč prespala v hostlu, šele naslednji dan pride Pepito in naju odpelje do Edgarja, ki vodi našo rezidenco rbnb.

Nisva čakala Izija križem rok teh par dni ampak sva pila rum, k nama pa so prihajali pepitovi tovariši iz dela in nama servirali dobrote, jasno za izdatno finančno protiuslugo. Yas je prodal joint za 100 eur. Ko so me že vsi svarili pred njegovim pohlepom, je prišel izy. Prav tako smo se na letališču zgrešili pa čeprav se poznamo in spila sva le liter ruma ob pomoči kameradov iz Kube.

Ekipa je popolna in pot se lahko prične. Najprej sem se znebil Yasa na poti iz prvega, kopanja ko sem mu razložil, da se ne vede nič kaj tovariško.

Flauta de Pan por Pan fanatico, gre za francosko bageto, ki jo je Čemingvej opazil v rokah domkendelna in kot fanatični ljubitelj kruha vprašal, kje se dobi kruh, saj Kubi primanjkuje pšenice.

Ležim v sobi brez oken v Havani. Legendarni Havani. Telo je utrujeno prav tako duh. Fanta se ne dasta, kot da sta iz jekla. Ura je ena popoldne in zvečer se igra v jazz klubu, kamor nas včeraj niso spustili zaradi gneče. Namesto tega smo zavili v sosednji disko club, kar pa je samo še poglobilo frustracijo, saj poleg drage vstopnine in mojitov, v klubu ni bilo nikogar. Prijela me je sveta jeza in opsoval sem celotno revolucijo ter fidela kaj jim dela. Socializem kjer izvijač ali objemka pomenita celo bogastvo ni človeka vreden sistem. Po drugi strani pa so cene smešno visoke. Vožnja s taksijem je dražja kot v san moritzu. 

 Ura je peti dan popotovanja. Novi prijatelji ki smo jih spoznali lepo skrbijo za nas, kot da se poznamo že celo življenje. Prijatelju Papitu sem dal dva para čevljev, po izpadu, kot znak odobravanja. Danes je rekel, da je mlajši sin navdušen nad supergami.

Večer 15.1.2019

Ekipa v nizkem startu. Na ulici se nekdo dere ibogain legal ali nekaj takega...noči se okoli pol sedme in vrste v izpraznjeih trgovinah se vijejo med razfukanimi hišami. Najbolj hecno je da me vsi kličejo komunista, ker se razburjam zaradi kontradiktorne situacije v kateri so se znašli socialisti. Hlastajo po denarju bolj kot najbolj zadrti kapitalisti. Čeprav jim infrastruktura razpada...in ne pomaga, da stane malo pivo v trgovini euro, če ga sploh imajo. Večina si nikdar ne bo mogla kupiti avtomobila ali zapustiti otoka a vendar so edine slike poleg znanih asov revolucije fotke chaveza, ki je poslednji, ki mu je po kubanskega vzoru uspelo razjebati svojo državo. Res je bolj ko Jebeš ljudi bolj te obožujejo. Sam sem mnenja, da bi to moralo delovati le pri ženskah...situacijo je približno taka, kot da bi nastavil Hitlerja za primarija porodnišnice v kibucu v tel avivu...

Gremo na jazz, to hudičevo iznajdo kapitalističnih Američanov.

17.1. Četrtek

Vožnja z busom je naporna skoraj kot je naporen socializem. Krenili smo na dolgo pot proti vzhodni strani otoka. Še nismo niti nekaj ur na poti in čaka nas se cela noč. Avtobus je klimatiziran, najprej na 22 stopinj, kar je bilo premalo, ker je nekatere že zeblo, tudi otroke, tako, da je kondukter pojačal na 23. Velika in presenetljiva razlika. Narava je bujna in brez plastike, prometa malo ali nič. Cesta široka. 

 Zadnjih nekaj dni v Havani je bilo izjemno aktivnih. Včeraj smo se odpeljali z mestnim prevozom v napačno smer in namesto na plažo prispeli v favelo. Še sreča da je večina kubancev belih, tako nismo izstopali. Berem knjigo motoristov Dnevnik in ne morem verjeti s kakšnim neumnim tekstom je faliranec uspel prepričati milijone. Upam, da se bodo ljudje že enkrat streznili in prenehali nasedati revolucionarnem, saj bo evolucija tudi tu kmalu pomedla s to deviacije. Nič ni za vedno in tudi Fidel ne!

 Mi bo pa za vedno ostal v spominu včerajšnji sprehod mimo KAPITOLA, ki je mimogrede razpadajoča replika bele hiše ter pred njo bil povabljen na glasbeni jam z lokalci. Dobil sem aplavz mimoidočih. 

Vsi si želijo iz otoka in mali papitito noče postati defetisticna slika svojega očeta, ki dela in dela in bo tako do smrti in nikdar ne bo videl sveta drugače kot na internetu.

Pinjacolada v plastenki, ki jo je pripravil Izi, je osvežilna. Kondukter pa je proti kraju vožnje v avtobusu poskušal poustvariti polarne pogoje, tako, da je kondenz tekel v potokih večina pa si je navlekla na se vse kar ni bilo v oddelku s prtljago. Čemi se je pokril s stolom.

18.1

Santiago, nekdo bi zopet lahko dejal, da je Kuba dobra dokler je slaba, a vendar je res, da si slabega nihče ne želi. Morda je to pomembno za turista, ki išče relikte zamrznjene v času, ampak za pilota, ki je naš gostitelj, prav gotovo ne. Nekoč je vozil miga 21, v Kirgizistanu, a ko se je vrnil na Kubo, mu ta ni dala niti propelerja. Pogovarjali smo se o frustraciji, pa o zakonskem življenju z ženo iz Ukrajine in zopet se potrjuje dejstvo, da je dobro, kar JE dobro! Z družinico vodi prelep rbnb, tudi za evropske arhitekturne standarde in res je, da če bi še kubanci prepustili  vplivu botrov iz Miamija, bi bila arhitektura drugačna, bolj podobna kokakoli, kot pa španski starodavni estetiki, a ostali del države ne bi izgledal ko Dresden leta 45 in to z mnogo manj napora. Da tudi pilot je utrujen od konstantne revolucije...zdi se mi, da sem mu dal misliti ko sem rekel, da segrevanje ozračja povzročajo bleferji, ki se vozijo po elitnih krajih sveta in odvračajo pozornost, od resnih ekoloških problemov, kot je plastika na koralnem grebenu kjer sem se potapljal. Barakuda spečena na bojlerju na žerjavici, s pogledom na mesto je bila genialna.

20.1

Včeraj sem bil prvič napaden v boju na življenje in smrt. S šutko sem zadel orjaško iglo, ki je bila tako velika, da je najprej odplavala s puščico vred in sem ji moral slediti vedoč, da ne more biti daleč. Ko sem jo izsledil, je ležala na dnu, na pesku in me takoj prepoznala kot predatorja, ki ji streže po življenju. Poskušal sem jo se naprej izčrpavati in ko sem jo končno dohitel, še je v zadnjem poizkusu zakadila vame in me z odprtim gobcem poskušala ugrizniti v vrat. V zadnjem hipu sem uspel z drugo roko prijeti ost, ki je bila še vedno zapičena v njeno telo ter odbiti napad. V tistem trenutku se je snela tudi riba in nisem je več videl. Presenečenje je bilo toliko večje, ker je riba vedela nagonsko, da mora ciljati mojo vratno aorto. Vse je spominjalo na davno opisan epski boj na tem otoku. Nato sem precej uvidel, da se takim truplom namenjajo večje sulice. Zato sem poiskal manjšo ribo, a vseeno za jadranske igle med večjimi ter jo naciljal direktno v glavo. Pa smo jo imeli za večerjo. Po tem smo si s pilotom privoščili obilno količino ruma v mestu. In danes zato ne odhajamo na plažo, ampak si gremo ogledat najstarejšo hišo v celi Ameriki, ki jo je zgradil Diego Velasquez leta 1522.

Čemi pravi da je mozeg majčkeno aktiven....

Ogled jazz koncerta pred malostevilcno publiko, pa še to iz ameriške grupe, pilot Cesar je bil prvič na takem koncertu, medtem ko masa posluša debilni bend iz ragaton programom na glavnem trgu, kot da bi namesto sandovala poslušal atomik harmonik. Tudi tu bo kmalu počilo sva se na koncu strinjala oba. Kot v Bosni Kosovu itd. Sodobna brozga debilov preplavlja svet. Kot Slovenec Antonio ali igor, ki smo ga po naključju srečali popoldne v jazz klubu Iris in ki že 20 let živi v Santiagu. Vendar se je sam umaknil po mojem v debilni alkoholizem, saj tekoče govori osem jezikov, še ločuje z ženo, kirurgijo iz Kube, s katero ima 17 let staro hčerko in kopuje od uličnih preprodajalcev viagre za 10 cuc-ov.

21.1

Prispeli v Halgouin. Mesto bolj belo kot črno. Klima prijetna terasa fantastčna. Hokejaši ki vodijo hostel so navdušeni nad mojim znanjem španščine. Ura je dve in glede na naš tempo se že noči. Ne v kozmičnega smislu.

22.1

Obala Atlantika je bila Mila, malo dalje se je zaletaval v masivni  zid celine s 30metrskimi valovi. Plaža je ponujala obilo. Nismo se dali zmesti ampak čez dan smo spili več kot čez noč. Tudi jastog čeprav polovičen je bil Ok. Ker smo kulturni se dopademo ekipi. Res je da represija do določene mere rojeva spoštovanje in ker nismo razvajeni Britanci imamo v zadnji komunistični državi sveta prednost, čeprav na kraju itak odtehta denar.

Država je polna modelov iz petdesetih. Od avtomobilov do pederastov med katerimi je Jadran zastopan obilno. Od Stipeta iz jelse, do Igorja iz benecije. Vsi pobegli fukači, pomešani s kanadcani, ki prodajajo zgodbe brez plačila.

S Čemingejem sva zaspala, jaz celo na stolu, medtem, ko je Izy izginil neznano kam.

23.1

Holguin je tipično atlantski mesto, kjer se vreme menja iz ure v uro. Nalivi in veter, tako, da se je težko pravilno obleči. Ponoči me je verjetno zeblo, saj sem se zjutraj zbudil s kašljem in motnimi očmi. Tudi grlo je rahlo otečeno. Gostiteljica nam je pripravila zajtrk, jajčka (petelini se zjutraj derejo skoraj na vsaki strehi) ki so tu osnova, z dvema fetama sira in putrom ter slanino in medom. Zraven pa sok iz njihovega sadja. Super bomba za žolčnika. Včerajšnji izlet na plažo je pustil posledice. Čaka nas cela noč na avtobusu.

Idealist che piše o jurizdikcijski civilizaciji. A je njegova zapuščina postregla z najbolj hecno juro, kar sem jih videl. Že Kanadčan je opisal, kako se prijaviš z žensko, na njenem domu, ali pa kupiš hišo in se ona prijavi pri tebi. Vendar če je v pol leta prijavljena na dveh naslovih, jo lahko vržejo v zapor. Včeraj smo videli kako to deluje v praksi. Na plaži je bil beli hokejaš s črnkinjo in pride policija ter začne preverjati papirje. Zgleda je bilo vse Ok. Ampak jura je pa jura.

Hokejaši so nam dali vetra, s čemingvejem trpiva za prehladom, ki sva ga staknila na močnem vetru, ki neprestano piha iz Atlantika. Zato se tudi imenuje Atlantska sapa. Serjem na skretu od lastnice, medtem ko pišem te vrstice

20 minut pred odhodom sedimo v hostalu  in gledamo luno, ki crkuje od zgoraj navzdol. Tako je to blizu ekvatorja. Mimogrede smo pred dnevi doživeli tudi lunin mrk. In to na jazzu v santiagu.

24.1.2019

Trinidad. Na avtobusu smo spali udobno saj je bil na pol prazen. Razen najbolj neuglednega para, predvsem zaradi nje, je bila vožnja BP. Mesto kot da od ustanovitve nihče ni naredil ničesar. Vse razpada.

Atrij penziona pa je fantastičen.

Como langosta conquistadores progresamos en esta pais. 100 eur trije jastogi s prilogo in to v vaški faveli. Malo Mojitov in bucanerosov, ampak nič kaj tovariško. Pacifik je cenejši pa tudi Atlantik iz drugih kotov. Jutri gremo a caballos par monte za 15 po glavi. Pravkar je izy sral oziroma odlagal v moji sobi. Groza ker že šestič ta dan. Karibsko morje je postalo preko dneva rjavkasto. Srečali smo pet Slovencev, ki so verjetni počeli isto sranje.

Taxistka je vzela za svoje usluge 15. Na obali mi je naredilo Johna in Mažija. Rok pa je presegel dolgoletno dnevno povprečje in bil dvakrat v vodi-do pasu. Čemingwej ponavlja en in isti stavek v treh variantah. O kako ga bom zdele....odlomil (postelja, jastog, skret) in vedno zaključi z isto besedo mučos.

Tokrat se je Čemi odločil za šolo discipline, Tuš. Midva pa greva pogledat Trinidad brez tobaga.

25.1.2019

Internet je res na premog tukaj, kot piše v slikovitem komentarju pod edino sliko objavljeno na fbju. Mesto na zunaj zgleda kot stare gate potegnjene iz konjske riti, ampak navznoter pa kot hiše iz Monaka. Sedaj pa na konjičke...izlet je bil dober. Za 15 po glavi smo cel dan jahali do gorskega tolmuna, kjer smo se v babilonski družbi iz vsega sveta okopali in zopet kot pravi Slovenci spili največ. Bartender je rekel da so taki samo še Švedi in Rusi. Žena od našega vodiča je oblečena kot kmetica, a po izobrazbi pediatrinja. Intelektualci pomešani v maso, tako, da zgleda, da jih je več, kot stara udbovska metoda. Jedli smo odojka na kmetiji v družbi samih Italijanov, pa tudi dva nova Slovenska Mladiča sta se našla. Kasneje smo jih videli se enkrat na glavnem trgu, kjer se je zgodil absolutni pobeg pred realnostjo in to z dvema rumoma, v mojito osnovo.

27.1

Sinfuegos, mesto brez ognja, kjer se na ulici pleše salsa, kjer so v zalivu med tankerji parkirane križarke, kjer so stari kolonialni mogotci gradili hiše, tudi našo je zgradil tovarnar iz Barcelone. Lastnica je stara gospa, ki posluša instrumentalno glasbo, zato sem ji dal CD, ki ga je nemudoma predvajala. Večer je bil poln ruma. Zaspal sem na terasi in prijatelja sta me pokrila in odšla v mesto po še. Zbudil sem se sam , prijetna sapa mi je hladila pregreto telo, nekaj materiala pa sem zbruhal. Po spiralnih stopnicah sem poletel v posteljo, le s kolenom sem naletel na oviro. Ko sem si prelepil rano, da nebi pokrvavil postelje sem zaspal.

28.1

Po včerajšnjem peskanju na plaži smo že čez dan modrovali, da se zna zgoditi ciklon, pojavila se je tudi tromba in veter se je stopnjeval. Danes zjutraj pa izvemo da ja havano odneslo...ni elektrike, vode itd. We papirja ni, gospa sama pove, da bo še enkrat počilo.

29.1

Moram raziskati svet, da ga bom razumel. To si je rekel verjetno tudi Che. Vendar mislim da je preveč posploševal in poetično opisoval stvari, ki so le tako krute kot je kruto življenje. Sistem, ki deluje na naravnih zakonih a le ni krut, tako kot zna biti realnost, utopija ali tretja pot, ki je morda edini način za preživetje civilizacije. Ali kot bi rekel Slovenec, dve generaciji gradita, tretja ruši. Edgar pravi da se ni čas za revolucijo in pravi da se bodo stvari spreminjale počasi. Pravi tudi da je 25 milijonov turistov samo iz ZDA. Vendar je akviziter, ki nas je vabil za 50 Cucov na buena vista social club,  sredi parka rekel da količina strmo upada. Torej neke vrste evolucija po edgarjevem mnenju. Kar je vsekakor bolje. Ležim v domačem objemu edgarja. V svoji postelji v Havani. Ura je dve zjutraj in s fantoma smo spohali tako edgarjevo dobroto da sem čisto Bled in pišem vse kar se spomnim od dneva. Tudi Italijana smo pobrali, saj je zaradi tornada, najmočnejšega po 48 letih, bila prekinjena vsa avtobusna dejavnost. Tako da so nam vrnili skoraj veš denar za karte in smo najeli taksi. Šef avtobusne postaje me je, ko sem tretjič vstopil v pisarno skoraj vrgel ven in nahitro pribelezil nekaj iz pasoša. Ja se te dotakne vse tukaj.

Ob 14:30 Čakamo pred restavracijo ki je v bližini stanovanja nestrpnost je v zraku. Restavracija je polna a poceni.

Po prijetnem druženju s Papitom in tamalim smo spili nekaj ruma skadili partenasa in jointe sedaj pa progresamos  proti stari Havani. To pišem med hojo. Kupili smo se pijače in Izy jo je namešal. Papito je vprašal kaj delam, pa sem mu rekel da hodim z njim in tamalim in pišem Dnevnik. Raje bi sicer gledal naokoli, kar bom ravnokar storil.

Placebo deluje bolj kot bi si lahko mislil.

Obvladando pocasando

Šest je bolj praštevilo od praštevila.

Pipe na wcjih so zato da si prej umiješ roke in ne potem.

Vsak doseže svoje dno nekateri parkrat.

Pancakes torta, ali stilska oznaka.

(hoja po Habani v dokaj delirčnem stanju zaradi 4 flaš ruma, ponoči, ob soju šibke svetlobe, ki se  razlega iz lokalov na mokro prescane ulice po dežju). Vsi smo svinjsko pijani)

Sreda 30.1

Zamudil na sestanek. Zakaj se zgovarjam za stvari, ki vem da so nedosegljive.

Ko smo se vrnili domov sva z izyjem popadala v globok spanec, medtem ko je ob prihodu Čemingwej globoko spal in smo ga kar nekaj časa budili predno nam je odprl.

Res prejšnji večer je za anale.

1.2.2019

Zvezda repatica je strmoglavila v morje...pijemo v hotelu bucanero in gledamo turkizno morje. Tempo zadnjih dni...je upadel po brutalni noči...danes papito časti večerjo pri njem doma.

https://www.dailymail.co.uk/sciencetech/article-6659201/Meteor-EXPLODES-small-town-western-Cuba-pelting-homes-fragments-space-rock.html

2.2.2019

Končno sem našel signoro Isabel, menedžerko in ji predal cdje. Dobili smo se pri njej doma. Postregla je s kavo in rekla, da bo poizkusila povabit blue Train na Kubo. Rekla je da sem dobro igral.

Včeraj je bila večerja res dobra, sicer piščanec in riž kot vedno, ampak okusno pripravljen, nato pa rum in salsa. Videl sem ljubezen in srečo, za katero ni treba potovati ali imeti denar(relativno). Papi je srečen mož. Ima lepo ženo in dva sinova, z babico vred živijo v mali hiši v Havani. 

Danes Izy odhaja...

3.2.2019

Včeraj šla na koncert buena vista social klub. Vstopnina 30 cuc po glavi. Zopet so naju poskušali lupit s cenami a se nisva pustila. Po prigovarjanju modela iz ceste sva zavila v neko restavracijo, ki naj bi bila poceni. Nato je prosil se za plačilo in Čemi mu je dal en cuc. Potem pa natakar brez cenika poskuša zaračunati za pivo in mojito 8 Cucov. Rekel sem, da nisva nora, plačala sva pet in šla. Niso tekli za nama.

Sedaj z Osmailom čakam na prebujenje  Čemingweja. Plan je odhod na plažo. Ura je 11.

Sredi dneva vodiva najači žur v Havani Edgar je prinesel gonjo cemungwey pravi mucos osnovno misel sem pa pozabil ampak na štedilniku gori olimpijski ogenj

Kemiki celga sveta nas fukajo, kje se kadi čisti tobak čista ganja ampak v računu od elektrike...bolni kemiki. Smart čemingwey.

Ob štirih smo po litru ruma zapustili flet.

Ujel sem njihov korak. Dežela ritma, nič jim ne more do živega. Ritem je motorično gibalo življenja. Čearli Čepin je v vsaki restavraciji.

Če bi bil jaz predsednik Slovenije bi nemudoma uvedel trgovino s Kubo. Tanker iz rogaške kozarcev, ker dobiš pijačo šele ko se sprostijo kozarci v lokalu. Pač pa izvažamo glasbo in tobak, s Čemingwejem na kubo sicer v majhnih količinah ampak to je težje kot izvoz peska v Saharo.

Položnica za elektriko znaša 1euro za mesec, plin je zastonj energijska podhranjost Evrope, ali debilizem Danske se kaže v tem , da pilot ni smel vključiti klime zaradi debilnih predpisov EU, ker se ne sme 5 minut pred letom, medtem tu laufa klima cel dan za cel mesec. Tesla je dal elektriko vsem, ampak liberalci Amerike in Evrope nas jebejo v glavo.

Klub vsemu ostajava v fletu ...

4.2.2019

Zopet smo se ga napoili. Zadnji dan potovanja. Ostala sva ob desetih. Jutri bova ob tem času že v Torontu.

5.2

Ob štirih sva bila na letališču. Edgar je ustavil prvi avto, ki je prišel mimo. Dan sva preživela v lutanju po Havani. Kubanec, ki naju je opazoval kako gledava odtok, ki teče iz hiše na pločnik, je rekel:"Havana is a fucking mess, but good mess". Orev and out.

Območje s prilogami

OB JEZERU BLIZ TRIGLAVA

Pozdravljeni!

Pošiljam Vam končno poročilo o presaditvi rastja na Jezeru Jasna v Kranjski Gori.

V priponki Vam pošiljam oceno :

- OCENA POSEGA V HABITAT VODNEGA IN OBREŽNEGA RASTJA JEZERA JASNA 

in poročilo :

- IZVEDBA IN POSEG

V HABITAT IN PRESADITEV VODNEGA IN OBREŽNEGA RASTJA JEZERA JASNA.

Upam da v procesu zbiranja naslovov prejemnikov poročila nisem koga izpustil in bodo vsi, ki naj bi prejeli poročilo to tudi dobili, drugače se že v naprej oproščam. Sicer pa prosim da v vednost podate tudi ostalim.

Pozdrav,

Greetings,

Primož Juvan

B.Sc.Eng. Aeronautics
Photography
Landscape Design 

Arborist

IZVEDBA IN POSEG

V HABITAT IN PRESADITEV VODNEGA IN OBREŽNEGA RASTJA

JEZERA JASNA

Izvajalec:

Primož Juvan

Poduda s strani aktivnega člana Kulturnega Društva Hudi Grad

Poročilo pripravil:

Primož Juvan, B.Sc.Eng.

Kulturno Društvo Hudi Grad

Slomškova ulica 15

SI - 1000

Ljubljana

Slovenija

EU

Kranjska Gora, 31. maj 2019

Presaditev jezerskega rastja na Jezeru Jasna v Kranjski Gori

Časovnica in izvedba dogodkov glede presaditve rastja

Presaditev jezerskega rastja je bila izvedena glede na:

Ocena Posega v Habitat Vodnega in Obrežnega Rastja Jezera Jasna, Dr.Jože Bavcon in Mag.Blanka

Ravnjak, Botanični vrt Univerze v Ljubljani.

Presaditev jezerskega rastja je izvedel Primož Juvan, B.Sc.Eng., aktivni član Kulturnega Društva

Hudi Grad. Pobuda za presaditev rastja je prišla v mesecu aprilu 2018, glede na znana dejstva, da se

gradi nov pomol in plaža za kopalce na severnem delu jezera. Zato so se sprožili postopki za možnost

presaditve. Vzpostavljen je bil kontakt z Županom Kranjske Gore, Janez Hrovat. Vzpostavljen je bil

kontakt z Zavodom Repulike Slovenije za Varstvo Narave, izpostava Kranj, Davor Krepfl,

univ.dipl.inž.gozd.. Več časa je bilo potrebno za dejanska dejstva in zahteve glede rastja na jezeru.

Sledila je zahteva s strani ZRSVN za oceno stanja in možnosti presaditve, s strani botanika. Opravljeni

so bili ogledi s predstavniki ZRSVN. Nekaj časa sem potreboval za vzpostavitev kontaktov z ustreznim

botanikom. Na koncu sem uredil sestanek in sledilo je sodelovanje z že znano stranko Botanični Vrt

Univerze v Ljubljani, Dr.Jože Bavcon in Mag.Blanka Ravnjak. Sledil je ogled botanikov na jezeru.

Prišla je izdaja: Ocena posega v habitat vodnega in obrežnega rastja Jezera Jasna. Zatem so stranke v

postopku urejale ustrezno papirologijo. O izvedbi sem obvestil Gospodarja Ribiške Družine Jesenice,

Gregor Pintar, in Direkcijo Republike Slovenije za Vode, Urban Ilc, Sektor Območja Zgornje Save.

Nato je prišel ustrezen čas za presaditev rastja. Sledila je izvedba presaditve rastja. Po določenem času

se je prekontrolirala uspešnost presaditve rastja. Zatem je sledil končni epilog in kontakt z ZRSVN,

Davor Krepfl, univ.dipl.inž.gozd. in Občino Kranjska Gora, o izvedbi in predaji presajenega rastja na

novi lokaciji. Sledi končno poročilo.

Dejstva in problemi na Jezeru Jasna

Pred presajanjem se je nivo vode predčasno na zapornici pri izpustu iz jezera znižal. Odstranjena je

bila guma z leseno prepreko, ki omogoča dvig gladine jezera za dodatnih cca 35 centimetrov. Pri tem je

večji del travišč na jezeru prišel ven iz vode. Dostop v jezero in delo v jezeru je bilo tako olajšano.

Dodatnega prekopa in izpusta jezerske vode z moje strani ni bilo potrebno izvesti. Pokazalo pa se je

več problemov in dejstev.

Sočasno so se v Pišnici izvajala dela praznitve bazena pred elektrarno. Dela se izvajajo ponavadi v

dolžini vsaj enega meseca. Še posebej povdarjam najbolj ključno dejstvo, da pri tem posegu prihaja do

premočne poglobitve bazena vsakokrat, ko se izvaja ta ukrep in izkop se izvaja dolžinsko predaleč od

elektrarne, dlje od stičišča obeh Pišnic in celo v Malo pišnico, ki je zaščitena. Povdarjam da je tu

potrebno striktno določiti odmike do kam je dovoljen izkop in na kakšno globino se izvaja izkop in ne,

da se to izvaja napamet brez kakršnekoli kontrole! Slika 3. Jezero Jasna _ vodni tok, slika kaže

dejansko stanje izpred par let in z modrimi pikami označeno trenutno stanje vodnega bazena, ki

nakazuje nekontrolirano nižanje nivoja vode in odkopa materiala na celotnem področju. Naključni

sprehajalec ne vidi 100 metrske razlike v odkopu materiala, še težje oceni globino izkopa. Tukaj

posledično prihaja do nižanja nivoja jezerske gladine, ker podtalna voda v jezeru pod tlemi, začne

zaradi izkopa že odtekati ven in se tako gladina jezera vsakokrat niža, pod kritični nivo jezerskega

rastja na jezeru. To se je še posebej opazilo sedaj, ko smo že odstranili leseno prepreko na izpustu, voda

pa je vsak dan še dodatno nižala vodostaj. Tu bi bilo potrebno sprejeti nujno strikten ukrep s strani

ustreznih organov, glede izkopa materiala na bazenu. Do kakšne gladine se ga lahko vsakokrat izvede,

elektrarni pa podati dejstvo, da je izkop potrebno izvesti večkrat in po manj izkopanega materiala,

seveda, ko ribe ne drstijo v reki!!! Dejstvo je, da se izkop izvaja nekontrolirano, brez omejitev in

določil in ustreznih inšpekcijskih organov. Zelo čudno glede na to, da je elektrarna na meji

Triglavskega Narodnega Parka. Sama narava je že dvakrat poskrbela, ko je prišlo obilno deževje lani

jeseni in letos spomladi, da posledice na jezeru niso bile hujše. Treba pa je povdariti, da v primeru, da v

tem času pa ne bi bilo obilnega deževja glede na dejanske temperature ozračja, bi glede jezerskega

rastja in živeža lahko prišlo tudi do katastrofalnega odmrtja. Še posebej povdarjam ključno dejstvo, da

je to kritično za enakokrile in raznokrile ličinke kačjih pastirjev, saj se vsa travišča in živež v njih

začenjajo sušiti, ker pridejo nad nivo jezerske gladine za predolgo obdobje, tudi več kot 14 dni!!!

Presaditev rastja na nadomestno rastišče

Začetek del se je pričel 29. marec 2019. Trajanje presaditve in ostalih del z moje strani 14 dni.

Okvirno ocenjujem, da se je presaditev rastja v lagune južnega dela obale prvega jezera izvedla

količinsko v cca 1/3 celotnega rastja s severnega obalnega pasu. Končna ocena uspeha presaditve

jezerskega rastja je glede na trenutno stanje 75%+ vsega preseljenega vodnega rastja.

Od tega glede na razpoložljiva sredstva, ki sem jih imel v času presajanja in glede na zaplete s

strankami v postopku, ovire in pred dogovorjena dejstva, je bil to maximum, kar sem lahko dosegel s

strankami v postopku, v korist narave, na samem kraju. Sepravi narava je še vedno zadnja. Sredstev za

naravo ni, oziroma se jih oklesti na minimum. Čeprav vzporedno tečejo miljonski projekti. Jaz to

ocenjujem kot slabe sosede narave, na katerih bodo ti gradili svoj uspeh.

Fotografija 1.: Presajeno rastje v lagunah na nadomestnem rastišču

Presajanje in ostala dela na obali so se izvedla v sklopih in glede na izvedene korake. Glede

rastlinskih vrst in živalskih vrst na jezeru je z zelo toplim spomladanskim vremenom in posledično

višjo temperaturo jezera v tem času, je že prišlo do začetka nove rastne dobe travišč in zato je bilo tudi

nemogoče razpoznati vrste rastja. Prišlo je prav tako do pričetka razmnoževalnega obdobja pri

dvoživkah. Pri posegu sem bil v kontaktu s predstavniki Ribiške družine Jesenice, ki so bili ves čas

prisotni in kontrolirali nivo vode na jezeru. Na dan pričetka posega v jezeru so tako polovili mladež v

traviščih in ga preselili v drugo jezero. Kar smo odkrili žabjih mren v traviščih po jezeru so

predstavniki ribiške družine pobrali še te, ki smo jih nato namestili v začasna dva bazenčka pod most,

da so ostali delno zasenčeni do ponovne polnitve jezera na pravi nivo gladine jezera. Ostale mrene pa

sem prestavil nazaj v globjo vodo, kjer so zaradi znižanega vodostaja ostale na suhem. Polovil pa sem

še ostale izgubljene žabe in jih prenesel na nadomestno lokacijo v rastje. Seveda je na škodo narave pri

tem našem početju nastala tudi kolateralna škoda.

Pri presajanju rastišča sem se držal ključnih napotkov glede procesa prestavljanja rastlin. Tako se je

rastje zajelo skupaj z muljem in rastišče se je spodrezalo s pomočjo žlice kopača. Zato sem naključno

izkopaval travišče na različnih delih severne obale, da bi ohranil različne vrste rastja, kot je vidno na

sliki 2. Jezero Jasna _ presajeni deli rastja, v različnih barvnih odtenkih. Uspešnost ohranitve vseh vrst

bo vidna v času od junija dalje, po cvetenju in razpoznavi presajenega jezerskega rastja. Med

presajenim rastjem pa sem vsekakor poskrbel, da se je vmes presadila tudi avtohtona vrsta vrbe - Salix

Eleagnus, rumeni deli, fotografija 5. in moder del presaditve slika 2., fotografija 6.. Travišče pa se ni

izkopavalo na tistem delu, kjer se je vedelo da raste tujerodna vrsta trstike.

Slika 2.: Jezero Jasna _ presajeni deli rastja

Glede na dejansko stanje projekta je investitor kril za tri žlice kopača, ki smo jih kot prve direktno s

kopačem prepeljali na prvi svetlordeči del slika 2., fotografija 7., kjer se je rastje vsidralo v prvi laguni

od zahoda proti vzhodnem delu južne obale prvega jezera. Načrt je bil nato uporabiti gradbeni pontun z

obale drugega jezera in ga prestaviti v prvo jezero. Pri izkopu bi kopač odlagal rastje na pontun,

katerega bi prepeljali na drugo stran in tako bi potem jemal rastje in ga presajal na novo lokacijo. Pri

poizkusu dviga pontuna se je izkazalo, da je pontun pretežak za direktni dvig in preslabo povezan med

seboj z lesenimi oporami, ker je z dveh delov. Zato smo to opustili. Pri drugem izvajalcu na objektu

sem uspel zato hitro pridobiti nadomestni traktor s traktorsko prikolico. Tako se je izkopano travišče

odlagalo na traktorski prikolici, traktorist pa je nato prepeljal rastje na drugo stran jezera, kjer sva ga

vložila v laguno, kot so to dopuščala drevesa okoli lagun. To smo izvedli 5x. Vmes pa smo s kopačem

preselili še eno vrbo z delom trav, na vzhodni del obale pri mostu ter dodatno zaščitili obalo proti

vstopu v zadnji del trsja modri pas slika 2., fotografija 6..

S presajanjem sem zato začel vidno v zelenem pasu na sliki 2., skrajno jugovzhodni del južne obale.

Tukaj je bila laguna najbolj izpostavljena soncu in sem zato s presajanjem začel na tem delu. Pri

presajanju sem uporabil manjšo lopato s katero sem razsekaval dele travišča na manjše konce, da so bili

po teži primerni za razporejanje po laguni. Zraven sem za transport uporabljal vodo in deli travišč so se

po laguni selili lažje. Pri sestavljanju delov travišč v celoto sem uporabil naravne materiale: lesene

veje, posušeno travo s travišča, mulj, pesek in kamenje, fotografija 10.. Po dveh dneh dela sajenja in

usidranja rastja, se je pokazal vodni tok slika 3. Jezero Jasna _ smer vodni tok, v odnašanju mulja s

koreninskega sistema travišč, ki so bili že posajeni na nadomestni lokaciji. Naslednji korak je bil zato

izvedba utrditve rastja po zunanji strani rastja proti globini jezera in notranji proti obalnemu pasu. Ribji

mladež je bil v presajenem rastju viden že drugi dan po umestivi v laguno v novih pogojih, prav tako

sem sem prenesel polovljene žabe s severnega dela. V presajenem rastju pa sem med presajanjem

opazil tudi mladice raznokrilih in enakokrilih kačjih pastirjev. Na koncu sem dobil v uporabo še manjši

kopač drugega izvajalca za uro, da sem rešil prepotopljeno rastje, ki ga sam ne bi uspel razsekati in

potegniti iz globoke vode v laguni, ki se je pri vložitvi potopil pregloboko. Zraven pa je nato s kopačem

še z muljem iz globin utrdil, še vse zunanje strani robov rastja proti globini jezera po celotni dolžini,

fotografija 9.. Tako se je v končnem zaščitilo rastje še proti vodnemu toku.

Slika 3.: Jezero Jasna _ smer vodni tok

Ostali izvedeni ukrepi in utrjevanje obale na jezeru

Glede na podlago ostalih ukrepov pri prenovi severne obale, sem poskrbel tudi za del izvedbe le teh.

Pri poglobitvi jezerskega dna na severni obali, kot je vidno v modri barvi, na sliki 4. Jezero Jasna _

spremembe severna obala, in utrjevanja obalnega dela v pasu rdeče barve, se je preostali mulj, ki je

ostal globje pod odstranjenim traviščem, izkopal v globini 0,5 metra do 1 metra glede na oddaljenost od

obale. Znižalo oziroma poglobilo se je dno jezera, za boljšo pretočnost jezera. Ves ta izkopani materijal

mi je kopač sproti nasuval nazaj na del kjer raste avtohtoni rdeči bor - Pinus Sylvestris. S tem sem

izvedel predlagani ukrep, da se koreninskemu sistemu bora omogoči, da ni več v direktnem stiku z

vodo, mulj pa se je prestavil pod celotno krošnjo v jezero v obliki polkroga, kot je vidno v zeleni barvi

na sliki 4.. Nivo nasutja v jezero se je dvignil na približno višino obalnega pasu v najbolj izpostavljeni

in oddaljeni legi jezera od debla, pod krošnjo. Tako je tam višina novega nasutja cca 1,5 metra. Direktni

stik korenin ob deblu bora z vodo se je prestavil stran v radiju cca 7 metrov v jezero. Ta del nove obale

se je naknadno po parih dneh sam zadostno osušil in utrdil. To nasutje je skrito pod novim pomolom.

Ob skali s kipom zlatoroga sem prav tako s pomočjo kopača odstranil primerek avtohtone tise - Taxus

Baccata, ki se je presadil na novo lokacijo s severozahoda objekta na severovzodni del objekta pred

vkopano cisterno, kot je vidno v vijola barvi na sliki 2..

Slika 4.: Jezero Jasna _ spremembe severna obala

Utrditev severne obale se je pokazala za nujo, saj je na obeh delih kazalo na izpodjedanje obalnega

pasu v severovzhodnem delu obale in prav tako v severozahodnem delu, kar se vidi na desnem

betonskem izlivu iz jezera, kjer je razpoka. Zato sem tam izvedel ukrep s pomočjo kopača in smo

nasuli sveže izkopan pesek iz bazena pred elektrarno in dodatno z žlico kopača in gosenicami utrdili

oba dela, kar se vidi v pasu rdeče barve na sliki 4.. Glede na smer vodnega toka, pa sem kopaču dal

nalogo da utrdi tudi novo nasutje pod borom, s severovzhodne strani nasutja v jezero, zaradi bodočega

spodkopavanja terena in lepše izvedbe pretočnosti, kar se tudi vidi v pasu rdeče barve na sliki 4.. Na

mikrolokaciji je zato sedaj prišlo do delno drugačnega vodnega toka okoli novega nasutja pod borom.

Glede nadaljnega pilotiranja novega pomola sem povdaril smernice za zabijanje pilotov okoli

obstoječega bora, Da se neposredno okoli ne pilotira pilotov zaradi koreninskega sistema v radiju vsaj

2eh metrov, ampak se stebre položi neposredno na vrh zemlje z možnostjo manjših vodoravnih

betonski sidrišč. Da se spodaj pri deblu pusti odprtino na pomolu široko v radiju do 0,6 metra okoli

debla. Tekom prenove severnega obalnega dela, se je zadnji dan mojega dela zgodila delovna nesreča.

Škoda je na strani narave. Z novim kopačem in orodjem za pilotiranje s strani izvajalca, ki čisti bazen

pred elektrarno, so preizkušali pilotiranje pilotov na jezeru. Pri nepravilni nastavitvi hidravličnih cevi

na orodje za pilotiranje je prišlo do odtrganja glavne hidravlične cevi in izlitje celotne hidravlične

tekočine v tla pred jezerom. Šlamparija!!!

Izvedeni ukrepi na jezeru v fotografijah

Fotografija 5.: Rumeni del _ presaditve

Fotografija 6.: Modri del _ presaditve

Fotografija 7.: Svetlordeči del _ presaditve

Fotografija 8.: Lagune med koreninskim sistemom obrežnih dreves po presajenem rastju

Fotografija 9.: Podvodna rešitev presaditve proti globini

Fotografija 10.: Podvodna rešitev presaditve z uporabo naravnih materialov

Zaključna dejstva in mnenja

Uspel sem vzpostaviti zdrav odnos z Zavodom Republike Slovenije za Varstvo Narave, ki je na

koncu pristalo v idejo presaditve in moje početje. Zraven sem uspel v projekt pripeljati uglednega

profesorja Dr.Bavcona in raziskovalko Mag.Ravnjakovo. S predstavniki Ribiške družine Jesenice pa

smo rešili tudi del živeža na jezeru. Na koncu je to z moje strani voluntersko delo v korist na strani

našega Kulturnega Društva Hudi Grad v korist narave, za glas tistih, ki ne govorijo - živali in rastje,

neplačano od katerekoli stranke v postopku, v korist Občine Kranjska Gora in Turizma Kranjska Gora.

Vsi ukrepi niso bili izvedeni. Čeprav je bila vsa mehanizacija že na terenu, bi lahko brez problema

lahko izvedli še vsaj par koristnih posegov na jezeru. Posegi niso bili izvedeni zaradi situacije s

strankami v postopku. Občina Kranjska Gora ni sodelovala pri posegih. Sam sem bil osebno na občini,

a je občina zavrnila poseg. Ostalo neavtohtono rastje in okolica objekta investitorja ni bila v moji

domeni. Če bi bile stranke v postopku pozitivne do predlaganih ukrepov, bi brez problema izvedel še te

ukrepe.

Sledi mnenje za dodatne nujne posege s strani občine

Slika 11.: Jezero Jasna _ drevesna situacija

Nujna je postavitev lesene ograje po liniji pred lagunami na severni strani polotoka, kamor sem

presadil jezersko rastje. To je edini varen del jezera poleg vzhodnega trstičevja, da se živali tu lahko še

varno umaknejo na mir in počitek. Fotografija 8. Lagune med koreninskim sistemom obrežnih dreves

po presajenem rastju, kjer je videti race med počitkom. Potrebno je naravi dati tudi nekaj nazaj, ne da

samo jemljemo. Nič manj ne bo prostora za turiste, če se primerno zaščiti še del za nadaljnji razvoj

živeža na jezeru. Tako bomo dobili večjo vrednost jezera in pokazali turistom, da so tudi takšne zahteve

vredne obiska jezera. S tem se prepreči dostop ljudem v lagune in ta del jezera, ampak še vedno ostane

na voljo za opazovanje. Predvsem tu in na delu trstičevja je nujno postaviti opozorilne table, ki

opozarjajo na živež v jezeru, ki se ga ne moti in da ni dovoljeno metanje kamenja v jezero!!! Posebej

pomembno za zimski čas, da se pri nastanku ledu na jezeru ne bo pojavljalo kamenje in bo omogočeno

varno drsanje. Opozorilne table pa bi bilo potrebno postaviti še tudi na vstopnih delih okolice jezera in

to čimpreje! Pojavlja se nareč da kamenje leti tudi v ribe in race, ki živijo na jezeru! Opazil pa sem tudi

že puljenje presajenega rastja.

Kar se tiče belih gabrov Carpinus betulus vidno v zelenih trikotnikih slika 11., na polotoku med

obema jezeroma, predlagam ukrep, da se okoli vsakega gabra v radiju po dveh metrih od debla

izkoplje s kopačem krožni izkop v radiju metra in pol, v globini 0,5 metra in se notri nasuje dobro

humusno zemljo, zgoraj pa se krožno doseje trava. Tako bo vsaj delno izboljšan pogoj za rastje teh

dreves.

Kar se tiče tujerodne povešave vrbe Salix x babilonica, kjer jih trenutno uspeva 5 komadov vidno v

rdečih x-ih slika 11., pa je predlagani ukrep odstranitve te vrste v celoti. Rastejo na meji Triglavskega

Narodnega Parka in so tujerodne vrste. Nadomesti pa naj se jih z vrsto avtohotnega macesna Larix

decidua ali avtohtone vrbe Salix eleagnus, kot je to predlagano v Oceni posega v obvodni in vodni

habitat, saj sta obe vrsti avtohtoni in idealno uspevata na peščeni podlagi.

Predlagam ukrep za prestavitev vseh odtokov iz cestnega telesa, ki odtekajo sedaj direktno v jezero.

V naslednjem letu ob prenovi parkirišča in okolice na objektu pred Jezerom Jasna, naj se vgradijo nove

odtočne cevi in se speljejo v reko za izpustom jezerske vode. Enostavno z ekološkega vidika ne morejo

biti več speljane v jezero direktno, kot je to izvedeno sedaj. Saj tako odtoki še dodatno obremenjujejo

kakovost vode in vplivajo na oporečnost jezera, v zimskem času pa priteka še sol. Glede na to, da je

jezero kopalna destinacija za turiste, se direktni odtoki s ceste v jezero ne spodobijo več. Enostavno

mora iti razvoj tudi v to smer!

Kar se tiče ostalih zasaditev na jezeru predlagam zasaditve z avtohtonimi sortami kot so izražene v

tujem jeziku “Wild Service Tree” ali gozdne sadne sorte, ki pomagajo preživeti vsem živalim, ki nas

spremljajo v okolju. Največje bogastvo bo občina dobila, ko se bo začela zavedati avtohtonih sort in

njihove pomembnosti. To pa bo tudi najlepše darilo za tiste, ki prihajajo za nami.


OCENA POSEGA V HABITAT VODNEGA IN OBREŽNEGA

RASTJA JEZERA JASNA

Naročnik:

Mesojedec in partnerji d.o.o.
Vodovodna cesta 92a
1000 Ljubljana

Oceno pripravila:
Dr. Jože Bavcon, vodja vrta
Mag. Blanka Ravnjak, raziskovalka
Botanični vrt Univerze v Ljubljani
Oddelek za biologijo
Biotehniška fakulteta

Ljubljana, 3.10.2018

2

Prestavitev rastja na nadomestno rastišče
V letu 2018 je ob jezeru Jasna (Kranjska gora) predvidena prenova celostne podobe severne
strani jezera s pripadajočim objektom. Celostna podoba vključuje ureditev zelenice pred
objektom in obale, ki bi v nadaljevanju predstavljala tudi plažo za goste. Na mestu kjer bo plaža
namerava investitor urediti leseni pomol. Zaradi boljše pretočnosti vode je pod pomolom na
tem mestu bil predlagan ukrep poglabljanja jezerskega dna. Prav na mestu poglabljanja
jezerskega dna in vzdolž severne obale jezera pa se intenzivno razrašča vodno in obrežno rastje
(območje 1 na sliki 1). Ob poglabljanju jezerskega dna bi tako bili nujni tudi posegi v omenjeno
rastje. Na željo naročnika smo dne 24.9.2018 opravili terenski ogled severne zaraščene obale
jezera, opravili oceno stanja rastja in oceno potencialne presaditve rastja na nadomestno rastišče
ob jezeru, zaradi posegov na prvotno rastišče. Skupaj z naročnikom smo si ogledali lokacijo,
pri čemer nam je naročnik na licu mesta razložil do kam naj bi ukrepi segali in kakšni naj bi
bili.

Slika 1: Prikaz območja s prvotnim rastiščem (št. 1) in območja z predlaganim nadomestnim
rastiščem (št. 2)
Po pregledu rastišča obrežnih vrst na originalnem rastišču smo ugotovili naslednje rastlinske
vrste: največje populacije na omenjenem mestu imajo vrste Juncus inflexus, Carex flava in
Carex randalpina. Na enem izmed mest je tudi manjša populacija vrste Glyceria maxima,
medtem ko se med šaši skorajda plavajoča v vodi pojavlja še vrsta Peplis portula. Mestoma se
med šaši pojavljajo še manjši primerki Salix eleagnus. Ocenili smo, da bi se lahko rastje s
prvotnega rastišča uspešno prestavilo na nadomestno rastišče. Kot najprimernejše smo ocenili
mesta na južni strani jezera (območje 2 na sliki 1). Prestavljeno rastje bi se namestilo v manjše
lagune, ki jih s svojim koreninskim sistemom tvorijo obrežna drevesa (slika 2 in 3). Njihove
korenine, ki segajo v vodo, bi tako omogočile zasidranje šopov prestavljenih rastlin in
preprečile njihovo odplavljanje. Rastlinski šopi, se bodo tako hitreje zopet ukoreninili v mulj.
Na mestih z nadomestnimi rastišči priporočamo na nasipu omejen dostop do vode, saj bodo na
ta način preprečene motnje ponovnega vraščanja rastlin v mulj. Dostop se lahko omeji z nižjimi
lesenimi ograjicami. Ključnega pomena za uspešno rast rastlin na nadomestnem rastišču je

1

2
1

3
proces prestavljanja rastlin. Predlagamo, da se na originalnem rastišču z žlico kopača zajame
jezerski mulj skupaj z rastjem (v mulju je namreč koreninski sistem) in se vse skupaj prenese
na nadomestno rastišče. To je potrebno narediti na podoben način, kot da bi na travni površini
rušo spodrezali in jo prenesli na drugo površino.

Slika 2: Nadomestno rastišče na nasprotni strani prvotnega rastišča.

Slika 3: Lagune med koreninskim sistemom obrežnih dreves, kamor se lahko namesti
preneseno rastje.

4

Ostali ukrepi in predlogi
Na severni obali smo opazili tudi primerek vrste Pinus sylvestris, katerega koreninski sistem je
že večinoma v vodi, kar se vidi tudi na slabši vitalnosti bora. Primerek se ohrani, vendar se mu
uredi manjši nasip, da korenine ne bodo v neposrednem stiku z vodo. Ob skali na kateri je kip
zlatoroga namerava naročnik urediti bolj varen dostop do kipa in manjši skalnjak. Na mestu
ureditve raste starejši primerek vrste Taxus baccata, pri čemer gre verjetno za sajen kultivar, ki
nima botanične vrednosti. Primerek se lahko presadi oz. odstrani, saj ni sestavni del tamkajšnje
flore. Prav tako je predlog, da se požaga delno posušeno drevo kultivarja rodu Tilia in smrekove
sušice. Tudi ostale smreke bo verjetno v prihodnosti potrebno odstraniti, saj je velika verjetnost
napada smrekovega lubadarja. Do nadaljnjega se zdrave smreke še pusti, potem pa nadomesti
s primernejšo vrsto za to območje – Larix decidua. Vsekakor pa bi bilo potrebno odstraniti
hortikulturen vrste (Forsythia, Weigela in druge), ki ne sodijo v ta koncept. Lahko se jih
nadomesti z našimi grmastimi predstavniki (Rhamnus falax, Amelanchier ovalis, Cornus mas,
Salix glabra, S. waldsteiniana, S. purpurea). Celotno podobo zelenice v bližini parkirišča
nekoliko moti pri nas neavtohtona vrsta Picea glauca (ena izmed tako imenovanih srebrnih
smrek), ki ne sodi v ta koncept. V prihodnosti bi lahko omenjen primerek odstranili, saj ni
ključen v tej parkovni ureditvi in nima velike vrednosti kot drevo. Je namreč še mlada in nima
kakšne posebne zgodovinske vrednosti nekdanje zasaditve.

Pred obnovljenim objektom želi naročnik posaditi drevesa, ki bi poleti senčila območje
namenjeno plaži. Predlagamo listopadno vrsto, ki bo poleti dajala dovolj sence, pozimi pa bo
zaradi listopadnosti dovolj svetlobe pred in v objektu. Kot vrsto predlagamo Salix eleagnus, ki
je na tem območju naravna in je prisotna že na ostalih brežinah jezera. S tem bi območje jezera
postalo zaokrožena celota in bi v celoti delovalo kot zelo naravno. Predlagamo tudi da se pred
objektom pusti naravni travnik, kar pomeni da se nanj ne zasadi prevelikega števila drevesnih
vrst. S tem bo še vedno dovolj sonca za uspevanje cvetočega travnika. Travnik se potem
vzdržuje na način, da se samo prekosi prehode. Dokončno se ga pokosi, ko semena dozorijo.
Seno se suši na mestu samem, kar omogoča raztros semen, hkrati pa daje dodatno vrednost
sonaravnega gospodarjenja. Zadnjo stran objekta želi naročnik z živo mejo ločiti od glavne
ceste in s tem zmanjšati vpliv ceste. Kot vrsto za zasaditev žive meje predlagamo striženo
Slika 4: Pinus sylvestris okrog katerega je potrebno
narediti tolikšen nasip, da korenine ne bodo več v vodi.

5
bukev- Fagus sylvatica. Vrsta je avtohtona in listopadna, kar pomeni da bo v poletnih mesecih
učinkovito senčila. Pozimi pa bo strižena kot živa meja še vedno dovolj učinkovita bariera med
območjem objekta in cesto. Priporočamo, da se živo mejo striže na 1,5 m višine in se jo
trapezasto oblikuje, tako da je spodaj širša stranica trapeza, zgoraj pa ožja.
Med parkiriščem in cesto se nahaja ozek pas zelenice, na katerem se prav tako predvideva
zasaditev z namenom ločitve območja parkirišča od ceste. Na tem mestu predlagamo zasaditev
z vrsto Pinus mugo, ki je prav tako že prisotna na teh prodiščih.
Po pregledu okolice jezera smo ugotovili, da je na nekaterih mestih zasajena Salix x babilonica
(povešava vrba). Glede na to, da je v sami okolici dovolj avtohtonih predstavnikov rodu Salix,
je bolje da se tujerodno povešavo vrbo odstrani, ker ne prinese dodane vrednosti na celovito
sonaravno podobo tega dela. Poudarek sajenja rastlinskih vrst naj bo na avtohtonosti saj se
območje jezera nahaja ob meji Triglavskega narodnega parka. Na sem nasipu, ki loči jezero
Jasna od novo nastalega jezera smo opazili posajene primerke belega gabra (Carpinus betulus),
ki glede na ekološke razmere tam hirajo (kar dokazuje tudi njihov videz. Predlagamo zamenjavo
z vrstami prilagojenimi za tamkajšnje okolje. Zopet bi bila zaradi celotne podobe
najprimernejša Salix eleagnus, oziroma če je želja po drugi vrsti pa so možne za zasaditev črni
gaber (Otrya carpinifolia) in mali jesen (Fraxinus ornus), ki dobro prenašata peščena tla, sonce
in sušo.

Slika 5: Primerke vrste Salix x babilonica (povešava vrba) je bolje odstraniti saj so neavtohtone
in v to zasaditev ne sodijo.

6
Slika 6: Slabo rastoči primerki belega gabra (Carpinus betulus), saj tamkajšnje okolje zanje ni
primerno.
Kontakti:

BUČA NA STREHI SVETA

BUČA NA STREHI SVETA, je dokumentarec o Tomažu Šalamunu.
V City Salonu na Dalmatinovi smo organizirali predpremiero za ožje sorodstvo.

Film distribucije Slovenski filmski center

Buča na vroči strehi sveta (+ kratki film Liliana)

Buča na vroči strehi sveta/Pumpkin on the Hot Roof of the World

DOKUMENTAREC

Pred filmom se bo odvrtel še kratki film Liliana. Film Buča na vroči strehi sveta je na 22. FSF prejel vesno za posebne dosežke, film Liliana pa je prejel vesno za najboljši animirani film.

v slovenščini

1h 15min / 75min

Leto: 2019

Država: Slovenija

Jezik: slovenščina

Scenarij: Jeffrey Young

Režija: Nejc Saje, Jeffrey Young

Film je navdihujoč portret izjemnega pesnika Tomaža Šalamuna, ki je živel za umetnost in je iskro ustvarjalnosti neumorno prižigal v drugih. Več kot 50 let je bil na svoji poti popolnoma predan umetnosti in je za to včasih plačeval visoko ceno. Zaradi verzov, karizme in srčne podpore pesnikom je bil čaščen po vsem svetu, zlasti v ZDA, njegovo zasebno življenje pa so zaznamovali številni boji in zavračanje kompromisov.

Izjava režiserja:

Danes se v naši družbi skoraj vse – vključno z nami – obravnava kot blago. Moč poezije je, da ni blago in se ne more meriti ali zadrževati: njena moč je skrivnostna in prehaja med pesmijo in bralcem kot objem med dvema ljubimcema. Pesniki preko svojih subjektivnih izrazov govorijo človeštvu čez meje kulture, časa in prostora. Spominjajo nas, zakaj je bila poezija v vseh obdobjih osrednjega pomena za človeško izkušnjo: ima moč, da nas prebudi do prave narave naših jazov in sveta. Potreba po tej zavesti v vsakem izmed nas postaja ključna, saj je jasno, da je civilizacija v krizi. Z izvirnostjo, strastjo in ustvarjalno vizijo je bil Tomaž Šalamun utelešenje pravega pesnika za našo dobo. A film ni namenjen le ljubiteljem poezije – je ljubezensko pismo vsem v svetu.

ŽIVUTRIKANE AMALINJA

pozdravljeni.

V priponki sem poslala fotografije in opis našega centra, njegov namen ter opis dogajanja na dan vašega obiska.

Upam, da sem vam s tem pomagala, saj smo bili zelo navdušeni nad vašo delavnico. Res smo veseli, da ste si zaželeli 

spoznati romski naselji Brezje in Žabjak ter se povezali z vzgojiteljico Anjo, ki je poleg njihovih otrok tudi nam omogočila, 

da smo bili priča res sproščeni in prikupni delavnici, o kateri so otroci veliko govorili tudi dneve po vaši delavnici.

Hvala tudi za željo po sodelovanju - tega smo vedno zelo veseli, saj se nam zdi za naše otroke zelo pomembno, da se povezujejo s čim večjim

številom zunanjih izvajalcev, ker si s tem širijo svojo socialno mrežo in pridobivajo nove izkušnje. Vendar pa sredi meseca novembra nastopim 

porodniško in se po osmih letih dela kot vodja centra za leto dni poslavljam od otrok in naselja. Za moje nadomeščanje se še dogovarjamo znotraj

društva in bo v mesecu novembru za zaposlene, otroke in starše kar nekaj sprememb. Zato sedaj naš center ne more zagotoviti udeležbe na vašem 

dogodku, saj ne vemo kako bo menjava vplivala na dogajanje v centru. Predlagam, da se za nadaljnja sodelovanja obrnete na našo nadrejeno

Andrejo Luštek (041 274 479), ki vam bo ob vašem klicu podala informacije kako poteka delo v naselju po menjavi in kako lahko še sodelujete.

Zelo sem vesela, da sem vas vse spoznala in vam želim še mnogo srčnih, iskrenih ustvarjanj. Verjamem, da se kljub moji odsotnosti kmalu spet vidimo.

Prelep vikend.

M.V.

Z željo, da romski otroci pridobijo nove izkušnje in širijo svojo socialno mrežo, je Dnevni center za

romske otroke Brezje v sredo, 23. 10. 2019, obiskala pisana druščina glasbenikov iz Kulturnega

društva Hudi grad iz Ljubljane pod vodstvom Mihe Hawlina, ki so nam predstavili slovensko-romsko

pesmarico ˝Zverinice prijateljice˝. Med njihovo glasbeno delavnico smo spoznali različne živali

omenjene v pesmarici, različna glasbila, z glasbeniki peli, plesali, ustvarjali in se preizkusili v igranju na

različne inštrumente. Bilo je res sproščeno, razigrano in nadvse glasbeno obarvano popoldne. Z

glasbeniki smo se zelo povezali in si zaželeli še več nadaljnjih sodelovanj kar je za otroke, ki obiskujejo

naš center zelo pomembno, saj s tem širijo svoje znanje, pridobijo pozitivne izkušnje sodelovanja z

drugimi zunanjimi izvajalci in se ob obiskih različnih zunanjih dogodkov premaknejo iz naselja, za kar

si kot center zelo prizadevamo.

M.V., strokovna vodja Dnevnega centra za romske otroke Brezje